Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu življenju en sam komolec? In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor katera izmed njih. (Mt 6,26-29)
PEPELNICA
V sredo, 1. marca, je pepelnica, ki je kažipot uvajanja v skrivnost odrešenja. V to skrivnost naj bi se v postnem času s posebno prizadevnostjo vključil vsak kristjan.
Pepel je znak minljivosti vsega zemeljskega. Minilo bo naše življenje, v prah in v pozabo bo šlo vse, kar je človek naredil, naj bo še tako veliko.
Pepel je tudi znak človekove grešnosti. Da se povrne v prah, mu je Bog napovedal šele, ko ga je zalotil, da je jedel sad z drevesa, ki mu je bil prepovedan.
Pepel, ki ga duhovnik potrese vernikom na teme, poprej blagoslovi z znamenjem križa. Križ uničuje greh in vodi k odrešenju. Temu, kar je po grehu postalo na človeku minljivo in umrljivo, vtiskuje križ pečat večnosti in neminljivosti. Greh je človeka pahnil v prah, križ ga iz prahu dviga v Božje naročje. A le, če človek to hoče – in postni čas ga k temu še posebej vabi. Pepelnična sreda mu pravi, naj ne odlaša in začne že danes.
Po: Beseda da besedo
Danes pri sv. mašah poslušamo 2. del pastirskega pisma slovenskih škofov.
V sredo, 1. marca, je PEPELNICA – STROGI POST. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja.
Na ta dan in na veliki petek se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Zdržek od mesnih jedi velja tudi vse postne petke. Težko bolnih post ne veže.
Cerkev vernikom priporoča, da postu dodajo še:
udeležbo in molitev pri sveti maši, osebno ali družinsko molitev, obisk cerkve ali kapele, branje Svetega pisma, molitev križevega pota ipd.
Poleg zdržka mesa se lahko odpovemo sladkarijam in poobedkom, kavi, kajenju, gledanju televizije, uporabi računalnika, omejimo se pri hrani in pijači, vse z namenom, da prihranjeno namenimo revnim.
V postnem času bomo v baziliki molili KRIŽEV POT ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30.
V četrtek, 2. marca, je ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM. Ob 18.00 bo molitvena ura za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih. Lepo vabljeni.
V petek, 3. marca, bomo obhajali PRVI PETEK, ki je posvečen POBOŽNOSTI SRCA JEZUSOVEGA.
V soboto, 4. marca, vas vabimo k pobožnosti PRVE SOBOTE.
V soboto, 4. marca, bo ob 20. uri seja članov ŽPS. Lepo vabljeni.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 5. 3. 2017:
- ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
- ob 10.00: 1. berilo: Martina Majerle, 2. berilo: Aleš Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
- ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme
POSTNA PREDAVANJA
V postnem času vas vabimo na postna predavanja:
• sobota, 4. marec:
p. dr. Viktor Papež: Problemi digitalne zasvojenosti in komunikacija v družini
• sobota, 11. marec:
p. Branko Cestnik: Premik k družini v družbi in Cerkvi
• sobota, 18. marec:
p. dr. Viktor Papež: Družina in odsotnost očeta – družina “brez očeta”
• sobota, 25. marec:
Lidija in Jože Kociper: Pot iz vražjega dialoga v družini
• sobota, 1. april:
Marinka Černetič: Čuječnost v vsakdanjiku družine
DUHOVNA ISKRICA
Prva dolžnost vsakega človeka je spoznati Boga. Koliko sreče bi bilo, če bi vsi ljudje
izpolnjevali to prijetno dolžnost. (dr. Janez Frančišek Gnidovec)
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
/…/ [S]icer [je] prišlo do pomembnih izboljšav /…/ pravic žensk /…/, toda /…/ [n]i nam še uspelo izkoreniniti nesprejemljivih navad, predvsem sramotnega nasilja /…/ nad ženskami /…/, kar gotovo ne dokazuje moči moških, temveč njihovo strahopetnost in izgubo dostojanstva. Verbalno, fizično in spolno nasilje /…/ nad ženskami nasprotuje naravi same zakonske združitve. Mislim /…/ tudi na neenakost med spoloma pri dostopu do dostojnih delovnih mest in do pomembnih družbenih položajev. Zgodovina je obremenjena z ekscesi patriarhalnih kultur, v katerih so ženske obravnavali kot drugorazredne, toda spomnimo se tudi na pojav nadomestnih mater ali na »/…/ komercializacijo ženskega telesa v sodobni medijski kulturi«. /…/ Enakost dostojanstva moškega in ženske nas navdaja z veseljem, da presežemo stare oblike diskriminacije in da si v družinah prizadevamo za vzajemno povezanost. V večjem priznanju dostojanstva ženske /…/ občudujemo delo Duha /…/. Moški »ima v življenju družine enako odločilno vlogo, posebno kar zadeva varnost in podporo žene in otrok. /…/ Veliko moških se zaveda pomena svoje vloge v družini in jo živi skladno s svojo moško naravo. Odsotnost očeta močno zaznamuje družinsko življenje, vzgojo otrok in njihovo vključevanje v družbo. Njegova odsotnost je lahko fizična, čustvena, duševna in duhovna. Ta manko oropa otroke primernega zgleda očetovskega vedênja«.
(Drugo poglavje “Realni položaj in izzivi družine”, podpoglavje “Izzivi”, točke 54-55).
Dodaj odgovor