“Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu” (Lk 2,16-19).
BOŽJA LUČ SPREMINJA NOČ
Redko kdo je, ki ga zgodba o Jezusovem rojstvu, kakor nam jo pripoveduje evangelist Luka, ne presune. Tako se Marija in Jožef podata na pot v Betlehem. »Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, svojega prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2,6-7). Prenočišče, v katerem ni bilo prostora za par, ki je potoval, pomeni prostor v zasebni hiši, v kateri so potujoči običajno lahko prenočili. Toda v bivališču ni bilo več prostora. Tako sta morala Jožef in Marija iti v votlino, ki je ležala pod hišo in v kateri so bile v steno vklesane jasli. Jezus se rodi v prostoru največjega uboštva. V tem rojstvu v revnih razmerah vidi evangelist Luka izpolnitev Božjih obljub svojemu ljudstvu. To postane razvidno v prizoru pastirjev. Izrael razume sebe kot ljudstvo pastirjev. Pastirjem je kot zastopnikom ubogih sporočilo o Jezusovem rojstvu oznanjeno najprej. Angel stopi k pastirjem, z njim pa se pokaže Božje veličastvo ter obžari pastirje. Božja luč spremeni noč, temo človeškega srca. Za Jude tako postane jasno, da se v Jezusovem rojstvu izpolnjujejo starozavezne obljube. Ljudem pa prinaša resnično veselje: oznanilo Jezusovega rojstva, ne cesarjeve obljube.
Po: A. Grünu
NAPOVEDNIK
V ponedeljek, 25. decembra, praznujemo PRAZNIK GOSPODOVEGA ROJSTVA – BOŽIČ.
Pri sveti maši ob 8.30 bo prepeval župnijski pevski zbor pod vodstvom gospoda Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi gospe Marije Dovečar.
Pri sveti maši ob 10.00 bo prepevala vokalna skupina Mater Misericordiae.
Pri sveti maši ob 11.30 bo prepeval zbor Laudamus pod vodstvom gospoda profesorja Maksimiljana Feguša in ob orgelski spremljavi gospoda Jožeta Vagnerja.Na božič bo v baziliki CELODNEVNO ČEŠČENJE SVETEGA REŠNJEGA TELESA. Ker bodo maše po nedeljskem urniku, bo Najsvetejše v češčenje izpostavljeno v evharistični kapeli od 15.00 do 18.30. Češčenje bomo sklenili ob 18.30 s petimi litanijami Matere Božje.
BLAGOSLOV SOLI IN VINA
Na praznik sv. Štefana, 26. decembra bomo pri mašah blagoslavljali sol, na praznik sv. Janeza, 27. decembra pa vino.BLAGOSLOV DOMOV
Pred praznikom svetih treh kraljev, 28. in 29. decembra 2017, bomo blagoslavljali domove. Če bi želeli, da blagoslovimo vaš dom, nam sporočite. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni. Ob blagoslovu vas lahko obiščejo tudi trije kralji. Darove, ki jih bomo zbrali ob blagoslovu, bomo namenili za misijone.V soboto, 30. decembra, vas vabimo na OGLED VSESLOVENSKE RAZSTAVE JASLIC v Razstavno protokolarnem centru sv. Martina v Sv. Trojici v Slov. goricah. Cena prevoza je 8 €. Odhod avtobusa izpred Modne hiše bo ob 13.00. Prijave sprejemamo do srede, 27. decembra.
V nedeljo, 31. decembra, na SILVESTROVO, se bomo pri večerni sveti maši Bogu zahvalili za vse prejete milosti v letu 2017. Po maši bomo v dvorani nazdravili prihajajočemu letu.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 31. 12. 2017:
- ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
- ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme
DUHOVNA ISKRICA
Učlovečenje pomeni, da se neskončni Bog napoti v meje končnega, večni Bog v človeško časovnost, Božje bogastvo v našo človeško revščino in uboštvo. (Anton Strle)
Dobri Bog, hvala ti, da si poslal Jezusa, ki se je rodil kot človeški otrok. Pomagaj mi, da se ga bom spominjal vse leto in ne samo ob božiču.
Bratje frančiškani vam voščimo blagoslovljene božične praznike!
VOŠČILO >>>
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
/…/ »[V]se veruje«. Glede na kontekst te »vere« ne smemo razumeti v teološkem smislu, temveč v običajnem pomenu »zaupanja«. Ljubezen zaupa, pušča svobodo, se odpoveduje temu, da bi vse nadzorovala, posedovala, obvladovala. Ta svoboda, ki omogoča prostorje samostojnosti, odprtost za svet in nove izkušnje, dopušča, da se odnos bogati in se ne spremeni v /…/ zaprto skupnost /…/ brez obzorij. Tako lahko zakonca, ki se ponovno srečata, doživita veselje, ko drug z drugim delita to, kar sta prejela in se naučila zunaj družinskega kroga. Ljubezen hkrati omogoča iskrenost in prosojnost; kajti ko kdo ve, da mu drugi zaupajo in cenijo temeljno dobrost njegovega bistva, tedaj se pokaže tak, kakršen je – brez prikrivanja. Tisti, ki ve, da ga vedno sumničijo, neusmiljeno sodijo in ga ne ljubijo brezpogojno, bo rajši varoval svoje skrivnosti, skrival svoje padce in šibkosti in se pretvarjal, da je to, kar ni. Nasprotno družina, kjer vlada temeljno in srčno zaupanje in kjer se kljub vsemu zvestoba vedno znova obnavlja, /…/ se pokaže prava identiteta njenih članov, in povzroči, da se prevara, hinavščina in laž samodejno zavrne.
(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Vse veruje”, točki 114 in 115)
Dodaj odgovor