Eden izmed njih pa, ko je videl, da je ozdravljen, se je vrnil, in je z velikim glasom slavil Boga. In padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: »Ali ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila.« (Lk 17,15–17.19)
KAKŠEN JE NAMEN ROŽNEGA VENCA?
Rožni venec bi lahko imenovali tudi Marijina pot. Kristusove skrivnosti so tudi skrivnosti njegove Matere. Če besede nadangela Gabriela in svete Elizabete v zdravamariji vzamemo za svoje, nas te spodbujajo, da vedno znova iščemo Jezusa, ki je “blagoslovljeni sad njenega telesa.”
Skrivnost Kristusa je “skrivnost” človeka. Kdor se loti premišljevanja o Jezusu Kristusu v različnih obdobjih njegovega življenja, bo v njem nujno odkril tudi resnico o človeku. Dejansko samo v Jezusu res v jasni luči zasije skrivnost človeka. Rožni venec pomaga, da se odpremo tej luči. V njem “utripa ritem človeškega življenja”, da bi ga uskladili z ritmom Božjega življenja v radostnem občestvu presvete Trojice, ki je cilj in hrepenenje našega bivanja.
Rožni venec – pot sprejemanja skrivnosti, ki temelji na ponavljanju. Ta molitev je izraz tiste ljubezni, ki se ne utrudi obračati se k ljubljeni osebi. Čeprav so besede pri tem na zunaj podobne, so zaradi čustev, ki prevevajo molivca, vedno nove. Ponavljanje se hrani iz hrepenenja po vedno večji podobnosti Kristusu, kar je pravi “program” krščanskega življenja. Rožni venec nam pomaga, da se na poti upodabljanja po Kristusu bližamo naproti cilju, ki je svetost. Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti. Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.VIR: Cerkveni dokument 98, Apostolsko pismo: ROŽNI VENEC DEVICE MARIJE; Janez Pavel II.
OKTOBER – MESEC ROŽNEGA VENCA
Molitveni nameni
Ponedeljek, 10. 10.: Za zakonce
Torek, 11. 10.: Po namenu Svetega očeta
Sreda, 12. 10.: Za preganjane kristjane
Četrtek, 13. 10.: Za ljudi v stiski
Petek, 14. 10.: Za umirajoče
Sobota, 15. 10.: Za odvisnike
Nedelja, 16. 10.: Za nezaposlene
V sredo, 12. oktobra, bo ob 18.30 v mariborski stolnici sveta maša ob ZAČETKU AKADEMSKEGA LETA. Maša je namenjena vsem vključenim v univerzitetno izobraževanje, še posebej študentom in profesorjem.
V četrtek, 13. oktobra, imate priložnost, da se na Ptujski Gori srečate s FATIMSKO MARIJO ROMARICO. Ob 9. uri bo sprejem kipa Fatimske Marije. Somaševanje ob 19. uri bo vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Po maši bo procesija z lučkami, nato pa slovo od Fatimske Marije romarice.
Z mesecem oktobrom smo začeli z rednimi srečanji v naslednjih skupinah:
– Ob četrtkih se že pri večerni sv. maši ob 19. uri in potem na srečanju v pritlični učilnici dobiva Frančiškova mladina – FRAMA. vabljeni mladi od 16. do 30. leta.
– Ob petkih ob 15. uri v pevski sobi potekajo pevske vaje OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA MEHURČKI.
– Ob petkih ob 16. uri se v pritlični učilnici srečuje skupina FRANČIŠKOVIH OTROK.
– Vsak petek ob 20. uri je v pritlični učilnici VEROUK ZA ODRASLE.
Ob 1700-letnici rojstva svetega Martina vas v soboto, 15. oktobra 2016, vabimo na enodnevno ŽUPNIJSKO ROMANJE k sv. Martinu v Szombathely in k sv. Juriju v Ják na Madžarsko. Cena romanja (prevoz in vstopnini) je 25 €. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni do ponedeljka, 10. oktobra 2016.
BIRMANSKI KOTIČEK
Kaj je treba storiti, ko si spoznal Boga?
Hudo je, če Boga ne iščeš, čeprav veš, da obstaja! Pri birmi gre prav za to: imaš enkratno priložnost odkriti Boga, mu odpreti svoje srce in ga sprejeti v svoje življenje.
Nekoč je sveta Mati Terezija zapisala:
Pogosto lahko vidiš žice ob cesti. Dokler v njih ni toka, ni luči. Žica sva ti in jaz. Tok je Bog. Če dovoliš, da tok teče skozi nas, prinašamo svetu luč: JEZUSA. Če ne sprejmemo toka, razširjamo temo.
Ali hočeš v sebi čutiti Božjo moč?
Natanko tako je z birmo. Ali si pod napetostjo? Ali si globoko povezan z Bogom? Ali pa misliš, da to sploh ni mogoče? Ali se morda trenutno počutiš kot žica brez elektrike, ki nesmiselno nekje visi? Ali bi želel biti prevodnik, po katerem teče Božja ljubezen? Ali hočeš uresničiti polno življenje? Ali si kdaj doživel, da si čisto blizu Bogu, da te on ljubi, varuje, vodi in spremlja? Ali pa si moraš pošteno priznati: v meni je velika praznina!
(Youcat. Birma – Maraton proti birmi)
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 16. 10. 2016:
- ob 8.30: 1. berilo: Marica Fleisinger, 2. berilo: Branka Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Aleš Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Bernardka Uratnik, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
- ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
TA TEDEN GODUJEJO
PONEDELJEK – Danijel, duhovnik, in tovariši muč.
TOREK – Janez XXIII., papež
SREDA – Maksimilijan Celjski, mučenec
ČETRTEK – Koloman, mučenec
PETEK – Kalist, papež in mučenec
SOBOTA – Terezija Avilska, redovnica in devica
NEDELJA – Marjeta, redovnica
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Tam, kjer v hiši za mizo sedita mož in žena, se pojavijo otroci, ki ju spremljajo »kakor oljčne mladike« (Ps 128,3); to pomeni polni energije in življenjske moči. Če so starši temelji hiše, so otroci »živi kamni« družine (prim. 1 Pt 2,5). Pomenljivo je, da je v Stari zavezi druga najpogostejša beseda po besedi božanstvo (YHWH, »Gospod«) beseda »otrok« (ben) /…/. Navzočnost otrok je vsekakor znamenje polnosti družine v neprekinjenosti same zgodovine zveličanja od roda do roda. V tej luči lahko predstavimo še drugo razsežnost družine. Vemo, da je v Novi zavezi govora o »Cerkvi, ki se zbira v hiši« (prim. 1 Kor 16,19; Rim 16,5; Kol 4,15; Fil 2). Življenjski prostor družine se je spremenil v domačo cerkev, v kraj evharistije, navzočnosti Kristusa, sedečega za isto mizo. V Razodetju je prikazan nepozaben prizor: »Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj« (Raz 3,20). Tako je opisana hiša, ki sprejema v svojo notranjost Božjo navzočnost, skupno molitev in zato Gospodov blagoslov.
(Prvo poglavje “V luči besede”, podpoglavje “Tvoji otroci so kakor oljčne mladike”, 14. in 15. točka)
DUHOVNA ISKRICA
Svoje poklicanosti ne izberemo sami, ampak jo sprejmemo in se moramo truditi, da jo prepoznamo. Božjemu glasu moramo posoditi svoje uho, da zaslišimo znamenje njegove volje. In ko njegovo voljo spoznamo, jo moramo spolnjevati, kakršnakoli že je in naj stane, kar hoče.
(Charles de Foucauld)
Dodaj odgovor