Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti (Mt 22,8-10).
POVABLJENI NA SVATBO
Nekateri od tistih, ki so bili najprej povabljeni, se povabilu niso odzvali, ker so jih pritegnile druge reči, drugi pa so kraljevo povabilo zaničevali ter s tem izzvali kazen, ki ni doletela samo njih, ampak celotno mesto. Toda kralj ni odnehal. Poslal je svoje služabnike, naj gredo iskat druge goste, da se napolni svatbena dvorana. Tako se je zaradi zavrnitve prvih, povabilo razširilo na vse, še posebej na uboge in brezpravne. To se je namreč zgodilo med velikonočno skrivnostjo, ko je bila z vsemogočnostjo Božje ljubezni premagana silna moč zla. Vstali Gospod lahko zdaj povabi vse h gostiji velikonočnega veselja, jih obleče v svatovsko oblačilo, znamenje zastonjskega daru posvečujoče milosti.
Vendar pa je potrebno, da na Božjo velikodušnost človek odgovori s svojo svobodno privolitvijo. Ravno to velikodušno pot so prehodili tudi tisti, ki jih častimo kot svetnike. Pri krstu so prejeli svatovsko oblačilo Božje milosti, ga ohranili čistega ali ga za časa življenja očistili s pomočjo zakramentov. Zdaj se udeležujejo poročnega slavja v nebesih. Evharistija, h kateri nas Gospod vsak dan vabi, da se je udeležujemo v svatovskem oblačilu njegove milosti, je to vnaprejšnje okušanje večne gostije v nebesih. Če z grehom umažemo, ali celo raztrgamo to oblačilo, nas Božja dobrota ne zavrne ali celo prepusti naši usodi, temveč nam ponudi z zakramentom sprave možnost, da spet v celoti pridobimo svatovsko oblačilo, ki je potrebno za praznovanje.
Benedikt XIV.
OBISK GENERALNEGA MINISTRA
V četrtek, 19. oktobra, bo naš samostan obiskal vrhovni predstojnik frančiškanskega reda brat Michael A. Perry. Ob 19. uri bo slovesno somaševanje vodil naš provincialni minister p. Marjan Čuden. Med mašo bodo tudi obljube FRAME in Frančiškovega svetnega reda. Po sveti maši se boste lahko srečali z generalnim ministrom in provincialnim ministrom. Vabljeni!
V soboto, 21. oktobra, bo ob 20. uri SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.
V nedeljo, 22. oktobra, pri sveti maši ob 10. uri poje otroški pevski zbor Mehurčki.
Prihodnja nedelja je MISIJONSKA NEDELJA. Zbrani darovi te nedelje bodo v celoti namenjeni za misijone.
ŽUPNIJSKA KARITAS vas prosi, da v novembrskih praznikih namesto enega ali več cvetov na grobovih darujete za potrebe Karitas. Prihodnjo nedeljo bodo sodelavci Župnijske Karitas prodajali sveče, od katerih bodo polovico zneska namenili za potrebe Župnijske Karitas. S svečami Karitas boste s plamenom sveče počastili umrle z darom za ljudi v stiski.
V nedeljo, 5. novembra, bomo pri sveti maši ob 8.30 praznovali OBLETNICE POROK: 5, 10, 15, 20, 25 … Zakonske pare, ki imate obletnico poroke, vabimo, da se pridružite skupnemu zahvalnemu praznovanju. Jubilante prosimo, da nam sporočite prisotnost na tem praznovanju.
OKTOBER – MESEC ROŽNEGA VENCA
Molitveni nameni:
Ponedeljek, 16. 10.: Za vse, ki ne morejo imeti otrok
Torek, 17. 10.: Za stare starše
Sreda, 18. 10.: Za osamljene
Četrtek, 19. 10.: Za moč v preizkušnjah
Petek, 20. 10.: Za prvoobhajance in birmance
Sobota, 21. 10.: Za zdravstvene delavce
Nedelja, 22. 10.: Za samske
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 22. 10. 2017:
- ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
- ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme
DUHOVNA ISKRICA
Beseda Bog ni nikakršna čarobna beseda, ki bi sama od sebe imela zveličaven učinek. Odločilno je, kaj komu ta izraz pomeni in kako vpliva na vernikovo življenje. (Janez Janžekovič)
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
/…/ [V] ljubezni ni prostora za občutja nezadovoljstva, kar zadeva dobro drugega /…/. Pri nevoščljivosti gre za žalost zaradi tujega dobrega, ki kaže, da nas sreča drugih ne zanima, ker smo osredotočeni izključno na lasten blagor. Medtem ko nas ljubezen spodbuja, da izstopimo iz sebe, nas nevoščljivost zapira v lastni jaz. Resnična ljubezen ceni tuje uspehe, ne občuti jih kot grožnjo in se osvobaja grenkega okusa nevoščljivosti. Sprejema dejstvo, da ima vsak drugačne darove in različne poti v življenju. Skuša torej odkriti lastno pot do sreče, drugim pa pustiti, da najdejo svojo. /…/ Ljubezen nas vodi k iskrenemu sprejemanju vsakega človeka, tako da priznamo njegovo pravico do sreče. Tega človeka ljubim, ga gledam z očmi Boga Očeta, ki nam daje »vsega obilo za uživanje« (1 Tim 6,17), in tako v svoji notranjosti sprejemam, da se lahko veseli lepega trenutka. Prav ta lastnost ljubezni me vodi k temu, da zavrnem krivico in se ne sprijaznim, da nekateri živijo v preobilju, medtem ko drugi nimajo ničesar; ali ki me spodbuja k prizadevanju, da morejo tudi izločeni iz družbe doživeti vsaj malo veselja. Toda to ni zavist, temveč zahteva po pravičnosti.(Četrto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Zdraviti nevoščljivost”, točki 95 in 96)
Dodaj odgovor