Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.«Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«
(Jn 20,26-29)Jezus, … stopi skozi vrata, osvobodi me, podari mi mir
Jezus, osvobodi me:
želje, da bi bila ljubljena,
želje, da bi bila vzvišena,
želje, da bi bila češčena,
želje, da bi bila hvaljena,
želje, da bi bila priljubljena,
želje, da bi bila slavna,
želje, da bi iskali moj nasvet,
želje, da bi mi odobravali,
želje, da se vsiljujem drugim;
strahu, da bi me ponižali, strahu, da bi me prezirali,
strahu, da bi me grajali, strahu, da bi me očrnili,
strahu, da bi me krivično obsodili, strahu, da bi me osumili …
O Bog, vodi me od smrti k življenju, od obupa k upanju,
od strahu k pogumu od sovraštva k ljubezni.
Naj mir napolni naša srca, naš svet, naše vesolje.
MIR, MIR, MIR, MIR!
Amen.
Po: mati Terezija
NAPOVEDNIK
Na belo nedeljo praznujemo tudi nedeljo Božjega usmiljenja. Božje usmiljenje poznamo kot bližino in nežnost, kot sočutje in medsebojno delitev, kot tolažbo in odpuščanje. Koliko je obličij Njegovega usmiljenja, s katerimi nam prihaja naproti? Res jih je mnogo. Nemogoče je opisati vsa, kajti Božje usmiljenje nenehno narašča. Bog se ga nikoli ne utrudi izražati in mi se ga ne bi nikoli smeli navaditi prejemati, iskati in želeti. Je vedno nekaj novega, kar vzbuja osuplost in čudenje, ko vidimo izjemno ustvarjalno domišljijo Boga, kadar nam prihaja naproti s svojo ljubeznijo.
Papež Frančišek poudarja, da je tisti, ki prejme več Božjega usmiljenja, bolj poklican podarjati ga in deliti z drugimi. Božjega usmiljenja ne sme skriti ali hraniti le zase. Božje usmiljenje je namreč nekaj, kar razvnema srce in ga izziva, da ljubi, ko obličje Jezusa Kristusa prepozna predvsem v tistem, ki je najbolj oddaljen, slaboten, osamljen, zbegan ali odrinjen na rob. Po besedah svetega očeta nas Jezus Kristus spodbuja, naj postanemo orodje Božjega usmiljenja. Lahko je govoriti o usmiljenju, medtem ko je zahtevnejše postati dejanski pričevalec usmiljenja.”Postati usmiljeni, pomeni naučiti se biti pogumni v konkretni in nesebični ljubezni.”
papež Frančišek
DELOVNI TABOR od 28. 4. do 30. 4. 2017
Bratje frančiškani pred praznikom dela pripravljamo posebno DELOVNO izkušnjo za mlade od 15. do 30. leta.
V našem samostanu v Mariboru bomo preko fizičnega dela, molitve, pogovora in druženja preživeli vikend in utrdili svoje telo in duha.
V nedeljo, 30. aprila, bo ob 9.30 SREČANJE ZA STARŠE PRVOOBHAJANCEV. Slovesnost prvega svetega obhajila bo v nedeljo, 28. maja.
Od 5. do 7. maja bo v Veržeju duhovni VIKEND ZA BIRMANCE.
HVALA VSEM, ki ste pomagali pri pripravah na velikonočno praznovanje, za sodelovanje pri obredih, mašah, za vse dobrote, voščila in molitve. Bog vam povrni.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 30. 4. 2017:
- ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
- ob 10.00: 1. berilo: Aleš Marčič, 2. berilo: s. Bogomira Imperl
- ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
- ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
DUHOVNA ISKRICA
Tistim, ki ljubijo Boga, spremni on vse v dobro; tako tudi naredi, da njihove krive poti in napake služijo dobremu. (sv. Avguštin)
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Poglobiti se moramo v skrivnost Jezusovega rojstva, v Marijin „da“ ob angelovem oznanjenju, ko je bila v njenem naročju spočeta Beseda; tudi v Jožefov „da“, ki mu je dal ime Jezus in skrbel za Marijo; v praznovanje pastirjev ob jaslih; v čaščenje modrih z vzhoda; v beg v Egipt, pri katerem je Jezus deležen bolečine svojega v izgnanstvo poslanega in ponižanega ljudstva; v Zaharijevo pobožno pričakovanje in v veselje, ki spremlja rojstvo Janeza Krstnika; v obljubo, ki se je za Simeona in Ano izpolnila v templju; v začudenje pismoukov, ko so slišali modrost dečka Jezusa. In potem moramo razmišljati o življenju dolgih trideset let, ko si je Jezus služil kruh z delom svojih rok, ponavljal molitve in živel po verskem izročilu svojega ljudstva ter se izobraževal v veri svojih očetov, dokler ni obrodila sadu v skrivnosti kraljestva. To je skrivnost božiča in Nazareta, skrivnost, polna družinskega duha! Gre za skrivnost /…/ iz katere pijejo tudi krščanske družine, da bi obnovile svoje upanje in veselje. Zaveza ljubezni in zvestobe /…/ oblikuje vsako družino in jo usposablja, da se bolje sooča z neljubimi pripetljaji v življenju in zgodovini. Na tej osnovi lahko postane vsaka družina – tudi v svoji šibkosti – luč v temi sveta.
(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Jezus vnovič vzpostavlja Božji načrt in ga vodi k dovršitvi”, točki 65 in 66)
Dodaj odgovor