POTREBNO JE BILO, DA JE KRISTUS VSTAL OD MRTVIH
Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu
in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu,
ki ga je imel Jezus rad,
ter jima rekla:
»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.
Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu.
Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob.
Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi,
a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu;
in videl je in veroval.
Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.
(Jn 20,1-9)Vstajenjsko jutro je najprej navdajalo s strahom in negotovostjo. Vendar se učenci želijo prepričati kako in kaj se je zgodilo.
Vstopijo v temo groba, da razsvetlijo spoznanje. Vidijo in verujejo.
Gospod, razsvetli mi srce in razum, da bom doumel Pisma in tudi sam mogel videti tvoja čudovita dela in verovati!
NAPOVEDNIK
V torek, 2. 4., je ob 20h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP3.Na ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM bomo ob 18. uri pred Najsvetejšim molili za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih.
Na PRVI PETEK počastimo Jezusovo srce, da nam bo varno zavetje v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mu bodo vdani in posvečeni, se ne bodo pogubili.
V petek, 5. 4., je ob 20h srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.
Prihodnjo nedeljo, 7. 4., je ob 15h srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.
VELIKA NOČ, 31. 3.
7.00 – VSTAJENJSKA PROCESIJA in sv. maša.
Pri sv. mašah bodo prepevali:
7.00 – ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar;
8.30 – vokalni kvintet MATER MISERICORDIAE pod vodstvom Aleša Marčiča;
10.00 – otroški pevski zbor MEHURČKI pod vodstvom Sandre Vrbnjak;
11.30 – zbor LAUDAMUS pod vodstvom prof. Simone Fišer;
18.30 péte litanije Matere Božje;
19.00 ljudsko petje.
Λ – VELIKONOČNA SVEČA – Ω
Na velikonočno vigilijo smo v slavju luči slovesno prižgali velikonočno svečo kot znamenje vstalega Kristusa. Skozi velikonočni čas nas bo spremljala in nam bo svetilnik, ki kaže pravo pot.VELIKONOČNA OSMINA
Prvih osem dni velikonočnega časa je tako imenovana velikonočna osmina, kar pomeni, da se obhaja vsak dan slovesni Gospodov praznik. To je bil nekoč čas mistagoških katehez, ko so novokrščenci vsak dan prihajali v cerkev v belih oblačilih. Zato se imenuje še danes bela nedelja ali Dominica in albis.
Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlomljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.
MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spletne strani lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.ŽUPNIJSKO ROMANJE, 13. 4.
V soboto, 13. 4., se bomo odpravili na pomladno župnijsko romanje. Ogledali si bomo Slomškovo rojstno hišo na Slomu in tamkajšnjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Nadaljevali bomo na Sladki Gori in v Šmarju pri Jelšah, kjer bomo sklenili s križevim potom do sv. Roka.
Prijave v pisarni, prispevek je 15€, odhod avtobusa ob 7h izpred cerkve.VELIKONOČNO VOŠČILO
Prazen grob naj navdaja z vero, da je Jezusovo vstajenje velik dar za vse nas.
Želimo vam vesele in doživete velikonočne praznike!
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
27. marec 2024
Potrpežljivost
Preteklo nedeljo smo poslušali pripoved o Gospodovem trpljenju. Jezus na trpljenje, ki ga prestaja, odgovarja s krepostjo, ki je zelo pomembna, čeprav ne sodi med tradicionalne: krepost potrpežljivosti. Zadeva prenašanje tega, kar trpimo: ni naključje, da ima beseda potrpežljivost isti koren kot trpljenje. In ravno v trpljenju se pokaže potrpežljivost Kristusa, ki s krotkostjo in blagostjo sprejema aretacijo, klofutanje in krivično obsodbo; pred Pilatom se ne pritožuje; prenaša žalitve, pljunke in bičanje vojakov; nosi težo križa; odpusti tistim, ki ga pribijejo na les in na križu se ne odzove na izzivanje, ampak podarja usmiljenje. To je Jezusova potrpežljivost. Vse to nam govori, da Jezusova potrpežljivost ni v stoičnem odporu v trpljenju, ampak je sad večje ljubezni.
Apostol Pavel v tako imenovani »hvalnici ljubezni« tesno povezuje ljubezen in potrpežljivost. Ljubezen je velikodušna, je potrpežljiva. Izraža presenetljivo misel, ki se v Svetem pismu pogosto pojavlja: Bog se spričo naše nezvestobe pokaže »počasen v jezi«: namesto da bi dal duška svojemu odporu do človekovega zla in greha, se razodene kot večji, vsakokrat pripravljen začeti znova z neskončno potrpežljivostjo.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor