OZNANILA na veliko noč, 12. 4. 2020

POTREBNO JE BILO, DA JE KRISTUS VSTAL OD MRTVIH
Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih. (Jn 20,1-9)

Učenka. Navsezgodaj. Kamen. Tek.
Učenca. Ukraden? Tek.
Prvi. Ponižnost.
Drugi. Vstopi.
Povoji. Prtič.
Vidi. Veruje.
Vstajenjsko jutro je najprej navdajalo s strahom in negotovostjo. Vendar se učenci želijo prepričati kako in kaj se je zgodilo.
Vstopijo v temo groba, da razsvetlijo spoznanje. Vidijo in verujejo.
Gospod, razsvetli mi srce in razum, da bom doumel Pisma in tudi sam mogel videti tvoja čudovita dela in verovati!

NAPOVEDNIK
Vsak dan spremljajte prenos bogoslužja prek www.bazilika.info/prenos. Vse nedelje je iz naše bazilike prenos sv. maše ob 8.30 po TV Exodus.

Vstajenjska procesija letos odpade.

Spremljajte tudi prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00 na TV SLO 1.

Katehetsko gradivo za verouk doma.

Λ – VELIKONOČA SVEČA – Ω
Na velikonočno vigilijo smo v slavju luči slovesno prižgali velikonočno svečo kot znamenje vstalega Kristusa. Skozi velikonočni čas nas bo spremljala in nam bo svetilnik, ki kaže pravo pot.

VELIKONOČNA OSMINA
Prvih osem dni velikonočnega časa je tako imenovana velikonočna osmina, kar pomeni, da se obhaja vsak dan slovesni Gospodov praznik. To je bil nekoč čas mistagoških katehez, ko so novokrščenci vsak dan prihajali v cerkev v belih oblačilih. Zato se imenuje še danes bela nedelja ali Dominica in albis.
Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlomljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.

NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
Prva nedelja po veliki noči se od leta 2000 imenuje tudi nedelja Božjega usmiljenja. Sv. papež Janez Pavel II. se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sv. sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.«
Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.

MAŠNI NAMENI in DAROVI
Sprejemamo mašne namene za mesec maj. Glede prostih terminov preverite na spletni strani www.bazilika.info/mase, kjer izpolnite obrazec oz. pokličite po telefonu 02 22 85 110.
Svoje darove za vzdrževanje cerkve in mašne namene lahko nakažete na TRR: SI56 0228 5026 2075 544
Koda namena: CHAR
Namen: Dar za cerkev
Sklic: 00 20200412

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
8. aprila 2020

Velika noč nam pravi, da Bog more vse obrniti v dobro
Ti bi lahko ugovarjal: »Kaj naj storim z Bogom, ki je tako šibak, ki umre? Raje bi imel boga, ki bi bil močan, Boga, ki bi bil mogočen!« Vendar pa veš, moč tega sveta mine, medtem ko ljubezen ostane. Le ljubezen varuje življenje, ki ga imamo, saj objema naše krhkosti in jih preoblikuje. Božja ljubezen je tista, ki je na veliko noč ozdravila naš greh s svojim odpuščanjem, ki je iz smrti naredila prehod življenja, ki je spremenila naš strah v upanje, našo tesnobo v zaupanje. Velika noč nam pravi, da Bog more vse obrniti v dobro. Da moremo z Njim resnično zaupati, da bo vse dobro. In to ni utvara, saj Jezusova smrt in vstajenje nista utvara: to je bila resnica. Zato nam je na velikonočno jutro rečeno: »Ne bojte se!« (prim. Mt 28,5). In tesnobna vprašanja glede zla ne izginejo naenkrat, ampak v Vstalem najdejo trden temelj, ki nam dopusti, da ne potonemo.
Jezus je spremenil zgodovino tako, da nam je postal blizu in je storil, da je postala, v kolikor je bila še vedno zaznamovana z zlom, zgodovina zveličanja. S svojo daritvijo na križu je Jezus premagal tudi smrt. Iz odprtega srca Križanega Božja ljubezen doseže vsakega izmed nas.

Vir: www.vaticannews.va