JEZUS JE OB KRSTU VIDEL PRIHAJATI NADSE BOŽJEGA DUHA
Tisti čas je prišel Jezus iz Galilêje k Jórdanu do Janeza,
da bi se mu dal krstiti.
Janez ga je hôtel odvrniti od tega in je rekel:
»Jaz bi se ti moral dati krstíti, pa ti hodiš k meni.«
Jezus je odgovóril in mu rekel:
»Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpólniva vso pravičnost.«
Tedaj mu je pústil.
Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se nebesa.
Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj.
In glej, glas iz nebes je rekel:
»Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«
(Mt 3,13-17)Janez Krstnik se zaveda svoje majhnosti napram Jezusovemu veličastvu in upošteva Jezusovo besedo, zato da se izpolni vsa pravica.
Oblije ga z jordansko vodo, s katero je krščeval množice v znamenje pokore.
In Jezus sprejme božjega Duha ter Očetovo sporočilo sinovstva in veselja nad njim.
Krstna milost, je po Jezusovem krstu opolnomočena s Svetim Duhom in božjim sinovstvom ter odpuščanjem grehov. To je posvečujoča milost, ki nakazuje našo povezanost z Bogom.
Ob spominu Jezusovega krsta se namreč spominjamo tudi svojega krsta in naše včlenjenosti v Kristusovo skrivnostno telo, ki je Cerkev – občestvo verujočih.
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.Popoldne ob 16.30 uri je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.
Prihodnjo nedeljo, 15. 1., bo ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.
V nedeljo, 22. 1., bo ob 8.30 med nami nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj bomo obhajali zunanjo slovesnost MATERE USMILJENJA.
V sredo, 25. 1., bo ob 9. uri zopet med nami nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj bomo ob prazniku Matere Usmiljenja obhajali tudi sklep molitvene osmine za edinost kristjanov.
NEDELJA JEZUSOVEGA KRSTA
Prva nedelja po prazniku Gospodovega razglašenja (6. 1.) je NEDELJA JEZUSOVEGA KRSTA.
Z nedeljo Jezusovega krsta se liturgično konča božični čas, čeprav ima v praksi bogoslužje božični značaj še vse do svečnice (2. 2.), ko običajno pospravimo jaslice in prenehamo peti božične pesmi.
Janez Krstnik, kot že ime pove, je Jezusa iz Nazareta krstil z vodo. Pri tem so se odprla nebesa, Božji Duh se je spustil nadenj v podobi goloba in zaslišal se je poseben glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje«.
Nedelja Jezusovega krsta je posvečena tudi spominu na naš krst, zato bomo pri vseh sv. mašah obnovili KRSTNE OBLJUBE.
Pri tem boste lahko prižgali svoje KRSTNE SVEČE.
ŽUPNIJSKI DAN 2023
V soboto, 28. 1. 2023, bomo pri nas obhajali župnijski dan, s čimer bomo sklenili praznovanje naše zavetnice Matere usmiljenja (25. 1.).
Po sv. maši ob 9. uri se nam bodo predstavile različne župnijske skupine in dopoldne bo minilo v prijateljskem druženju. Priporočamo se za različno pecivo!POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
V skrbi za zdravje velikokrat naredimo premalo. Odslej bomo vsak mesec imeli pri nas na voljo zdravstveno osebje, ki bo poskrbelo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE, obenem pa bodo zainteresiranim opravili tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
V mesecu januarju bodo pri nas v torek, 10. 1., in v četrtek, 12. 1., od 9.30 do 11.30.MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spletne strani lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Sprejemamo mašne namene za mesec februar, nekaj prostih terminov pa je tudi za mesec januar.KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
4. januar 2023
Duhovno spremljanje
Božja milost v nas vedno deluje na našo naravo. Če pomislimo na evangeljsko priliko, lahko milost primerjamo z dobrim semenom, naravo pa z zemljo (prim. Mk 4,3-9). Predvsem je pomembno, da se pustimo spoznati, ne da bi se bali deliti svoje bolj krhke vidike, v katerih smo bolj občutljivi, šibki ali se bojimo, da nas bodo obsojali. Pustiti se spoznati, pokazati se osebi, ki nas spremlja na življenjski poti. Ne, da odloča namesto nas, ampak da nas spremlja. Kajti krhkost je v resnici naše pravo bogastvo, ki se ga moramo naučiti spoštovati in sprejemati, saj nas, ko jo izročimo Bogu, naredi sposobne nežnosti, usmiljenja in ljubezni. Gorje ljudem, ki se ne čutijo krhki: so strogi, diktatorski. Ljudje, ki ponižno prepoznajo svojo krhkost pa so bolj razumevajoče do drugih. Krhkost nas naredi človeške. Ni naključje, da nas prva od treh Jezusovih skušnjav v puščavi – tista, povezana z lakoto – poskuša oropati naše krhkosti in nam jo predstavi kot zlo, ki se ga moramo znebiti, kot oviro, da bi bili podobni Bogu. V resnici pa je naš najdragocenejši zaklad: Bog je namreč, da bi nas naredil podobne sebi, želel do konca deliti z nami našo krhkost. Glejmo križ: Boga, ki se je spustil v krhkost. Poglejmo jaslice, ki predstavljajo veliko človeško šibkost. On je z nami delil našo šibkost.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor