ČE SEME UMRE, OBRODI OBILEN SAD
Tisti čas je bilo med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. Jezus jima je odgovóril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počástil Oče. Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govóril.« Jezus je odgovóril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan, in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl.
(Jn 12,20-33)K Jezusovim učencem so pristopili s prošnjo, da bi radi videli Jezusa. Ko so to povedali Jezusu, jim razloži, da se sad lahko vidi šele potem, ko je seme dano v zemljo in umre, nato obrodi obilo sadu.
Videti Jezusa pomeni najprej služiti mu in hoditi za njim.
Gospod, nakloni mi milost, da te bom znal prepoznati in videti v ubogih in ti pomagati!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.Popoldne je ob 15h DEKANIJSKI KRIŽEV POT na Kalvarijo. Zbirno mesto je pri spodnji kapelici nad mestnim parkom.
Popoldne je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.
Popoldne je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.
V četrtek, 21. 3., je ob 20.00 v naši baziliki SLAVLJENJE. Vabljeni!
PAPEŠKA NEDELJA, 17. 3.
V sredo, 13. 3. 2024, smo obhajali 11. obletnico izvolitve PAPEŽA FRANČIŠKA, zato je danes papeška nedelja. V naši baziliki lahko prejmete POPOLNI ODPUSTEK.
POSTNI ČAS
Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih ter se bolj posvetili delom usmiljenja.POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času ZA OTROKE potekajo POSTNE DELOVNE SOBOTE:
23. 3. 2024:
– ob 10h za 1. in 2. razred;
– ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred
GOSPODOVO OZNANJENJE
Letos je praznovanje zaradi velikega tedna prestavljeno na soboto, 23. 3.
Pri nas bodo sv. maše po nedeljskem redu.
V naši baziliki lahko prejmete POPOLNI ODPUSTEK.CVETNA NEDELJA, 24. 3.
Blagoslov zelenja (butar, presmecev, oljčnih vejic, …) bo pri vseh svetih mašah: ob 8.30, 10h, 11.30 in 19h.
Ob 10. uri bo blagoslov pred baziliko.
KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo v postnem času vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 1830 ter v nedeljo ob 1830.SPOVEDOVANJE
V okviru radijskega misijona bo pri nas SPOVEDNI DAN v petek, 22. 3., od 7h do 19h.
V VELIKEM TEDNU od ponedeljka do petka (25.-29. 3. 2024) bo v baziliki SPOVEDNO DEŽURSTVO od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure.
KARITAS – POMOČ V STISKI
Župnijska karitas se tudi v teh časih sooča s številnimi ljudmi v stiski in redno prosilcem razdeljuje prehrambene pakete. Na vse se obračajo s prošnjo, če bi lahko DO CVETNE NEDELJE prinesli tudi kakšno pomoč v hrani, higienskih pripomočkih oz. v denarni pomoči. Bog povrni za vsak dar!ŽUPNIJSKO ROMANJE, 13. 4.
V soboto, 13. 4., se bomo odpravili na pomladno župnijsko romanje. Ogledali si bomo Slomškovo rojstno hišo na Slomu in tamkajšnjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Nadaljevali bomo na Sladki Gori in v Šmarju pri Jelšah, kjer bomo sklenili s križevim potom do sv. Roka.
Prijave v pisarni, prispevek je 15€, odhod avtobusa ob 7h izpred cerkve.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
13. marec 2024
Krepostno delovanje
Rimski filozofi so kreposti imenovali virtus, grški pa aretē. Latinski izraz izpostavlja predvsem to, da je krepostna oseba močna, pogumna, sposobna discipline in askeze; izvrševanje vrlin je sad dolgega kaljenja, ki zahteva napor in tudi trpljenje. Grška beseda aretē pa po drugi strani označuje nekaj, kar odlikuje, izstopa, vzbuja občudovanje. Krepostna oseba je torej tista, ki se ne izpridi s popačenjem, ampak je zvesta svoji poklicanosti, v celoti uresniči samo sebe.
Bili bi na napačni poti, če bi mislili, da so svetniki izjeme človeštva, nekakšen ozek krog prvakov, ki živijo onkraj meja naše vrste. Svetniki so v tej perspektivi, ki smo jo pravkar predstavili glede kreposti, v resnici tisti, ki postanejo v polnosti to, kar so, ki uresničujejo poklicanost, lastno vsakemu človeku. Kako srečen bi bil svet, če bi bili pravičnost, spoštovanje, vzajemna dobrohotnost, velikodušnost in upanje skupna normalnost in ne redka anomalija! Zato bi morali v teh dramatičnih časih, ko se pogosto soočamo z najslabšim, kar je v človeku, ponovno odkriti poglavje o krepostnem delovanju in ga vsi udejanjati. V popačenem svetu se moramo spomniti oblike, v katero smo bili oblikovani, Božje podobe, ki je v nas vtisnjena za vedno.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor