DOBRI PASTIR DA ŽIVLJENJE ZA SVOJE OVCE
Tisti čas je Jezus rekel:
»Jaz sem dobri pastir.
Dobri pastir dá svoje življenje za ovce.
Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove,
pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk,
in volk jih pograbi in razkropi.
Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.
Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene,
kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta.
Svoje življenje dam za ovce.
Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva.
Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.
Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem.
Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe.
Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem.
To naročilo sem prejel od svojega Očeta.« (Jn 10,11-18)Dandanes težko najdeš dobrega pastirja, ki ne bi bil pod stalno napetostjo in razpetjem med pozitivnim in negativnim polom. Takšni so pač električni pastirji.
Jezus pa o sebi pravi, da je dobri pastir, ki dá svoje življenje za ovce, za tiste, ki so mu zaupani. On pozna svoje, njegovi poznajo Njega.
Gospod, ali poznaš tudi mene? Ali te jaz dovolj poznam, da lahko sledim tvojemu glasu? Vodi in varuj me!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.Popoldne je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.
Popoldne je ob 16.30 srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.
V torek, 23. 4., je ob 17.00 sestanek za STARŠE PRVOOBHAJANCEV.
DUHOVNI POKLICI
Danes obhajamo NEDELJO DOBREGA PASTIRJA in sklepamo teden molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost.
Pridružite se na PEŠ ROMANJU na PTUJSKO GORO v soboto, 27. aprila 2024. Geslo romanja: Zgodi se tvoja volja! (Mt 6,10).
Molitveni namen romanja: za dobre družine in za nove duhovne poklice.
Potek:
• ob 5.45 zbiranje v Mariborski stolnici;
• ob 6.00 blagoslov romarjev in odhod;
Romarjem se lahko pridružite na vmesnih postajah: Hoče (8.15), Slivnica (9.30), Rače (11.30), Cirkovce (14.00);
• ob 16h sveta maša na Ptujski Gori.
Zaradi lažje organizacije se za romanje prijavite najkasneje do 24. 4. 2024.
Informacije in prijave: Pastoralna služba (Branka) 059 080 300 ali e-pošta: pastoralna.sluzba@nadskofija-maribor.si
ZAKONSKI JUBILEJI
V nedeljo, 5. 5., se bomo pri sv. mašah spomnili vseh zakonskih jubilejev in obnovili ZAKONSKE OBLJUBE. Vabljeni vsi zakonci, ki letos obhajate okrogle obletnice in tudi vsi ostali, saj je vsako leto skupnega življenja vredno praznovanja!
ROMANJE V LURD
V mesecu maju (8.-12. 5. 2024) bomo romali z avtobusom v Lurd z zanimivimi postanki na poti v Marseillesu, Carcasonnu, Avignonu in ob Azurni obali. Podrobnosti najdete na spletu: www.bazilika.info/romanje-v-lurd-2024
Prijave prek spletne strani oz. v poslovalnici agencije Sajko turizem.
POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravstveno osebje bo na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE in tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 23. 4., od 9.30 do 11.00.
KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev.
Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?
MAŠNI NAMENI
V pisarni lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
17. april 2024
Zmernost
Danes bom govoril o četrti in zadnji glavni kreposti: zmernost. Ta krepost ima skupaj z ostalimi tremi krepostmi zelo dolgo zgodovino in ne pripada samo kristjanom. Za Grke je bil cilj udejanjanja kreposti sreča. Filozof Aristotel je napisal svoje najpomembnejše delo o etiki in ga namenil sinu Nikomahu, da bi ga poučil o umetnosti življenja. Zakaj vsi iščemo srečo, vendar pa jo le redki dosežejo? To je vprašanje. Da bi odgovoril na to vprašanje, Aristotel obravnava temo vrlin, med katerimi ima pomembno mesto enkrátea, to je zmernost. Grški izraz dobesedno pomeni »oblast nad samim seboj«. Ta vrlina je torej sposobnost samoobvladanja, umetnost, da se ne pustimo premagati uporniškim strastem, da v red spravimo to, kar Manzoni imenuje »zmešnjava človeškega srca«.
Katekizem katoliške Cerkve pravi, da je zmernost »nravna krepost, ki brzda privlačnost naslad (ugodja) in daje ravnotežje pri uporabi ustvarjenih dobrin. Zmernost usposablja voljo za gospostvo nad nagoni in ohranja teženja v mejah dostojnosti in poštenosti. Zmeren človek usmerja svoje čutne želje k dobremu, ohranja zdravo razsodnost ter se ne ravna po svojem poželenju in po svoji moči, da bi sledil pohlepu svojega srca« (št. 1809).
Zmernost je torej, kakor pravi italijanska beseda, krepost prave mere.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor