DOBRI PASTIR DAJE VEČNO ŽIVLJENJE
Tisti čas je Jezus rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«
(Jn 10,27-30)Vstali Jezus nas na nedeljo duhovnih poklicev zbira okrog župnijskega oltarja in nagovarja s prav posebnimi, zgovornimi odlomki iz Svetega pisma. On, ki je za nas sprejel trpljenje in smrt, je vstal od mrtvih in živi. Ta Jezus želi danes nadaljevati svoje delo po duhovnikih, redovnikih in redovnicah, po misijonarjih, po vsakem izmed nas. Vsak, še posebej pa duhovni poklic, je Gospodovo delo. Nihče si ne more sam izbrati poklica. Izbere in pokliče Bog.
Jezus kot dobri pastir skrbi za svoje ovce. Vsakega človeka do potankosti pozna in želi vsakega pripeljati k sebi, v nebesa; tudi tistega, ki Jezusa ne pozna, ali celo tistega, ki mu nasprotuje. On namreč daje svoje življenje za vse ljudi, kakor dobri pastir daje življenje za svoje ovce. Zato želi, da bi ga vsi ljudje spoznali in začutili njegovo iskreno ljubezen.
Po: Vi ste priče
NAPOVEDNIK
V petek, 17. maja, bo ZAČETEK BIRMANSKE DEVETDNEVNICE.
Skupaj z birmanci bomo prosili Svetega Duha, naj jih na dan birme razsvetli, napolni s svojimi darovi in za vedno ostane v njihovem življenju.Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.Pridi, Sveti Duh, daj mi modrost, da bom prav cenil zemeljske dobrine in hrepenel po dobroti večnega življenja.
Pridi, Sveti Duh, daj mi umnost, da bom globoko spoznaval pomen verskih resnic.
Pridi, Sveti Duh, podpiraj me z darom sveta, da se bom v dvomih in težavah odločal za to, kar je Božja volja.
Pridi, Sveti Duh, daj mi moč, da premagam vse ovire na svoji življenjski poti.
Pridi, Sveti Duh, uči me, da dosežem trdno versko prepričanje. Daj, da spoznam, kaj nas storim in kaj moram opustiti.
Pridi, Sveti Duh, daj mi pobožnost, da bom molil s čistim in otroško preprostim srcem.
Pridi, Sveti Duh, vlij mi v srce Božji strah, da se bom iz ljubezni do Boga ogibal vsakega greha in vsake grešne priložnosti.
Pridi, Sveti Duh, napolni moje srce z ognjem Božje ljubezni.Od 17. do 19. maja bo v Zavodu Marianum v Veržeju DUHOVNI VIKEND ZA BIRMANCE.
V nedeljo, 19. maja, bo ob 20. uri SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.
V nedeljo zvečer ob 18.30 bodo PETE LITANIJE Matere Božje.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 19. 5. 2019:
- ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
- ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
ISKRICA DNEVA
Če bi se navadili zjutraj reči: »Naj bo danes vsako moje delo opravljeno iz ljubezni do tebe, moj Bog«, bi naše najmanjše delo postalo veliko.
(p. Polikarp Brolih)LEDENI MOŽJE
Pankracij, Servacij in Bonifacij po ljudskem vremenskem koledarju prinašajo hlad (tudi pozebo) in dež. V koledarju so 12., 13. in 14. maja. Sledi jim še sv. Zofija (15. maja).
Sv. Pankracij je bil doma iz Frigije v Mali Aziji. Še kot deček je izgubil premožne starše in se s stricem podal v Rim. Tu je spoznal kristjane in tudi sam postal eden izmed njih. V času najhujšega preganjanja kristjanov, to je bilo za časa cesarja Dioklecijana, so ga leta 304 ob Avrelijski cesti v Rimu obglavili z mečem.
Sv. Servacij se je rodil v Armeniji, po burni mladosti ga je pot zanesla v Sveto deželo. Tu se je dal posvetiti v duhovnika, nato pa šel misijonarit po svetu. Večino življenja je preživel v Belgiji, kjer je bil škof v Tongernu. Umrl je leta 384 v Maastrichtu na Nizozemskem.
Sv. Bonifacija je mučeniška smrt doletela leta 290 v Tarzu v Turčiji. Preganjalci kristjanov naj bi ga vrgli v vrelo smolo, natančnejših podatkov o njem pa nimamo.
Naši predniki so veliko dali na ledene svetnike. V dneh njihovih godov so kurili po sadovnjakih in vinogradih, da bi se obvarovali slane in pozebe. Ljudska modrost namreč pravi: »Po svetem Servati ni mraza se bati,« ali »Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče.«
Dodaj odgovor