OZNANILA na 4. postno nedeljo, 11.3.2018

Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.« (Jn 3,17.19-21)

SPOZNATI BOŽJO LJUBEZEN IN VEROVATI VANJO
Bogoslužje 4. postne nedelje vabi k veselju. Božja beseda nam odkriva tudi nagib za to veselje: to je Božja ljubezen do nas. Ta ljubezen ni nekaj odmaknjenega in neoprijemljivega, ampak se nam je razodela v vrsti dejanj in posegov, ki jih imenujemo zgodovina odrešenja. Razdelimo jo lahko v več obdobij. Prvo sega nazaj v Božjo večnost, preden je bil svet. Od vekomaj je bil Bog ljubezen sama. Ko nas še ni bilo, smo že bili v Božjih mislih in načrtih. »Bog nas je izvolil v Kristusu pred stvarjenjem sveta.«
Naslednji korak je bilo stvarjenje. »Ker si ti edini dober in vir življenja, si vse zato ustvaril, da bi svoje stvari napolnil z blagoslovom in mnoge razveselil s sijajem svoje luči,« moli Cerkev pri bogoslužju. Bog ustvarja zato, da bi imel koga obdariti s svojo ljubeznijo. Četrti, zadnji korak, ki obsega tudi nas, pa se imenuje Sveti Duh. On je medsebojna ljubezen med Očetom in Sinom, ki se je po vstajenju razlila na vernike kot dišava, ki napolni vso hišo. Kako bomo odgovorili na vse to? Vračati hočemo ljubezen Bogu in z njo objemati tudi ljudi. Apostol Janez nas zato spominja na nekaj še bolj temeljnega, ko piše: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in smo verovali vanjo« (1 Jn 4,16). V svetu, kjer je toliko zla in trpljenja, tudi trpljenja nedolžnih, je vse več takih, ki ne morejo več verovati v Božjo ljubezen, včasih tudi v človeško ljubezen ne več. Takšne ljudi zajame ledena doba nesmisla in obupa. Brez vere v Boga, ki nas ljubi, se nam do temeljev zamaje prav vse. Poklic in poslanstvo kristjanov je, da odvrnemo od sveta to grozečo ledeno dobo. Ni nam treba izumiti ali ustvariti ničesar povsem novega. Po krstu je bila namreč Božja ljubezen izlita v naša srca in treba nam je le, da jo odkrijemo v sebi in v Cerkvi in zanjo pričujemo v svetu.
Po: Radiu Celovec

NAPOVEDNIK

BIBLIČNA SKUPINA
Vse, ki bi želeli poglabljati svoje svetopisemsko znanje, se učiti brati Sveto pismo in v njem odkrivati Božje razodevanje človeku, vabimo vsako sredo, razen prve srede v mesecu, ob 10.00 k biblični skupini. Lepo vabljeni!

Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja vas ob 200-letnici rojstva matere Margarete vabijo na SIMPOZIJ z naslovom MATI MARGARETA IN ŠOLSKE SESTRE, ki bo v sredo, 14. marca, od 9.15 do 15. ure.
Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja vas v petek, 30. marca, vabijo na DOBRODELNI TEKAŠKI KRIŽEV POT iz Maribora do Ptujske Gore. Začetek pohoda bo ob 14. uri.

V soboto, 17. marca, bo ob 20.00 SREČANJE DRUGE ZAKONSKE SKUPINE.

13. RADIJSKI MISIJON: Pošlji Svetega Duha na nas
Misijon na Radiu Ognjišče bo potekal od 18. do 24. marca. Sodelovali bodo: dr. Alek Zwitter, p. Vili Lovše, p. Branko Cestnik, br. Jože Smukavec, Robert Friškovec, msgr. Miro Šlibar in p. Marjan Čuden. Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče. V času misijona bo od ponedeljka do petka sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 14. 3.: Za neozdravljivo bolne
Petek, 16. 3.: Za zdravje svakinje
Nedelja, 18. 3.: Za spreobrnjenje v družini

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 18. 3. 2018:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

DUHOVNA ISKRICA

Ne glej vedno navzdol, po temnih straneh življenja. Ne bodi črnogled. Postal boš bled in potrt in boš neprestano bolehal. Glej sončno stran življenja. Bodi optimist!
Optimizem je najčudovitejša in najcenejša pot za dolgo in srečno življenje. K optimizmu sodi tudi zdrav duh. Ne duh pohlepa, ki se lahko veseli le še v udobju in uživanju, v nadutosti in prestižu. Resnično veselje ima globlje korenine. Raste iz duha ljubezni!
Phil Bosmans

KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE

Jezusova pot v Jeruzalem
557 Ko so se bližali dnevi njegovega odhoda s tega sveta, se je tudi sam trdno odločil kreniti proti Jeruzalemu (Lk 9,51; prim. Jn 13,1). S to odločitvijo je naznačil, da gre v Jeruzalem pripravljen, da tam umre. Trikrat je bil napovedal svoje trpljenje in svoje vstajenje (prim. Mr 8,31-33; 9,31-32; 10,32-34). Ko se je odpravil v Jeruzalem, je dejal: “Ni prav, da bi prerok umrl zunaj Jeruzalema” (Lk 13,33).
558 Jezus spominja na mučeništvo prerokov, ki so bili umorjeni v Jeruzalemu (prim. Mt 23,37a). Kljub temu vztrajno poziva Jeruzalem, naj se zbere okrog njega: “Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli” (Mt 23,37b). Ko se odpre pogled na Jeruzalem, se Jezus nad njim razjoka in še enkrat izrazi hrepenenje svojega srca: “O, da bi tudi ti danes spoznalo, kaj ti je v mir, tako pa je prikrito tvojim očem” (Lk 19,41-42).

Jezusov mesijanski vhod v Jeruzalem
Kako bo Jeruzalem sprejel svojega Mesija? Medtem ko se je vedno izmikal poskusom ljudstva, da bi ga postavilo za kralja (prim. Jn 6,15), izbere Jezus čas in pripravi podrobnosti svojega mesijanskega vhoda v mesto “svojega očeta Davida” (Lk 1,32; prim. Mt 21,1-11). Ljudstvo mu vzklika kot Davidovemu sinu, ki prinaša odrešenje (“Hozana” pomeni “reši vendar!”, “daj rešenje!”). “Kralj slave” (Ps 24,7-10) torej vstopi v svoje mesto, “sedeč na osliču” (Zah 9,9).