JEZUS SE MED MOLITVIJO SPREMENI
Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro môlit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spreménil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem odhôdu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Petra in druga dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in oba moža, ki sta stala ob njem. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govorí. Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte! « In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli. (Lk 9,28-36)
Videnje in doživetje Jezusove Božje slave sta Petra popolnoma prevzeli. Tako kot nas lahko včasih prevzame globoka molitev, občutek občestva s svetim, Božjim, močna duhovna doživetja na romanjih, doživetja v duhovnih skupinah in podobno. Nekatere to tako odnese, da mislijo, da so že dosegli cilj, da so že v nebesih. Od tu do verskega fanatizma je le še majhen korak. Evangelij o Jezusovi spremenitvi na gori nam pove nekaj pomembnega. Naše mesto ni tam gori, na gori. Videnje je kmalu izginilo. Jezusa in učence je prekril oblak, iz katerega se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte« (Lk 9,35). Njega poslušajte, pomeni: pojdite z gore, pojdite z njim v Jeruzalem, kjer ga bodo zavrgli in umorili, a tretji dan bo vstal. Do slave, ki so jo učenci doživeli na gori in ki jo mi občasno lahko doživimo, je še dosti poti: pot do slave vstajenja gre preko križa!
Po: Z. Štrubelj
NAPOVEDNIK
V torek, 19. marca, je SLOVESNI PRAZNIK SVETEGA JOŽEFA, moža Device Marije.
Papež Pij IX. (1846–1878) je leta 1870 Jožefa razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika svete družine, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Na slovenskih tleh je bilo češčenje svetega Jožefa znano že pred uvedbo njegovega praznika leta 1621. O tem priča skoraj 80 cerkva, postavljenih na naših tleh njemu v čast. Osebno ali krstno ime Jožef in Jožefa sta med najbolj razširjenimi v Sloveniji (in tudi po svetu). Ime Jožef je hebrejskega izvora in pomeni ‘Bog naj doda potomstvo’. Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin. Poseben zavetnik je sveti Jožef krščanskim očetom v skrbi za družino in otroke, še posebej je zavetnik in priprošnjik tistih, ki si morajo s trdim delom služiti kruh. K njemu se zatekajo v gospodarskih stiskah.
Jožef je zavetnik umirajočih ob predpostavki, da je pred začetkom Jezusovega javnega delovanja umrl v družbi Jezusa in Marije, kar za kristjane predstavlja idealen način, kako zapustiti zemeljsko življenje.V sredo, 20. marca, bo na grobu bl. Antona Martina Slomška v mariborski stolnici MOLITEV IN SVETA MAŠA ZA NOVE DUHOVNE POKLICE. Ob 8.30 bo rožni venec, ob 9.45 molitvena ura in ob 10.30 sveta maša.
V nedeljo, 24. marca, bo po sveti maši ob 10.00 kratka AKADEMIJA OB PRAZNIKU STARŠEV. Otroci se bodo ob pesmi in recitalih zahvalili staršem za življenje ter ljubezen. Pri maši bodo peli Mehurčki.
KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.
V Oznanilih je naveden namen, za katerega bomo molili pobožnost križevega pota. Molili bomo tudi po vaših namenih, zato nam jih sporočite.MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 20. 3.: Za zdravje in spreobrnitev sina.
Petek, 22. 3.: Za katehumene.
Nedelja, 24. 3.: Za prvoobhajance in birmance.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 24. 3. 2019:
- ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
- ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič
POSTNI ČAS
V drugem berilu apostola Pavla Filipijanom (Flp 3,17–4,1) nas apostol spodbuja k razmišljanju:
Gledamo križ le kot nesrečo, kot neuspeh, kot dokaz zavrženosti od Boga? Ali spoznamo v njem skrivnost Jezusa Kristusa in njegove ljubezni, s katero nas je na križu ljubil do popolnosti?
Le če v križu prepoznamo skrivnost Boga, ki križanega obudi in ga naredi za Gospoda stvarstva, bomo pravični do Jezusovega oznanila in bistva njegove eksistence. In le tedaj oznanjamo krščansko vero tako, kot jo je doživel Pavel v srečanju z Jezusom. In kaj pomeni križ zate? Kako razlagaš boleča doživetja, kot bolezen, nezgodo, nesrečo, smrt ljubega človeka? Vidiš v tem Božjo zavrnitev ali celo kazen? Ali prepoznaš v križu skrivnost Jezusa, ki je vzel nase svoj križ, Bog pa ga je obudil in ga potrdil kot Gospoda sveta?
Po: A. Grün
Dodaj odgovor