OZNANILA na 2. nedeljo med letom, 20.1.2019

Jezusov prvi čudež
Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je, strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli, je poklical ženina in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim; ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« (Jn 2,7-10)

Na svatbi v Kani Galilejski je Jezus spremenil vodo v vino in tako razodel svojo Božjo moč. Površni ljudje vidijo v tem samo vino kot pijačo, ki je na svatovščini pač ne sme manjkati. Razlagalci Svetega pisma pa so iskali globlji, duhovni pomen. Jezus je svatom razložil svoj čudež. Svet daje najprej močno vino in potem že opite ljudi vara s slabo pijačo. V kraljestvu njegovega Očeta pa ni tako: tam se čista voda spreminja v žlahtno vino, kakor se mora mlačnost spremeniti v dejavno gorečnost. Kako pa mi doživljamo čudež spremenitve pri vsaki maši – gostiji, na katero smo povabljeni?
Silvester Čuk

Mnogo ljudi v sodobni družbi ne verjame v čudeže, ker ne verjamejo več v Boga in v duhovno stvarnost. Celo med kristjani so ljudje, ki zanikajo, da bi bila današnji Cerkvi dana moč delati čudeže.
Verujejo, da je bil npr. dar ozdravljanja, ki so ga dobili apostoli, namenjen samo za čas, ko so živeli. Toda čudeži se dogajajo še danes. Po posredovanju Boga se tudi v današnjem času vsak trenutek dogajajo čudeži. Morda jih ne opazimo, ker smo preveč zazrti vase in v svoje načrte, toda vsakdo, ki se je pripravljen odpreti Njemu in pokusiti »vino« z Njegovim blagoslovom, bo spoznal Njegovo moč in tudi čudeži današnjega časa mu bodo blizu.

NAPOVEDNIK

V petek, 25. januarja, je SLOVESNI PRAZNIK MATERE USMILJENJA, zavetnice naše bazilike. Glavna slovesnost bo pri sveti maši ob 9. uri. Maševal bo upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek. Po maši bo škof podelil priznanja pastoralnim sodelavcem za dolgoletno sodelovanje in opravljanje pastoralnih del v naši župniji.

Po Dekretu Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov lahko verniki na praznik Matere Usmiljenja v naši baziliki prejmejo POPOLNI ODPUSTEK pod običajnimi pogoji: vernik opravi sveto spoved, prejme sveto obhajilo, zmoli vero in molitev po namenu svetega očeta.

V nedeljo, 27. januarja, bomo obhajali ZUNANJO SLOVESNOST PRAZNIKA MATERE USMILJENJA.
Pri sveti maši ob 8.30 bo prepeval župnijski pevski zbor pod vodstvom Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi Marije Dovečar.
Pri sveti maši ob 10.00 bo prepevala vokalna skupina Mater Misericordiae pod vodstvom Aleša Marčiča.
Pri sveti maši ob 11.30 bo prepeval zbor Laudamus pod vodstvom Maksimiljana Feguša in ob orgelski spremljavi Jožeta Vagnerja.
Zvečer ob 18.30 bodo PETE LITANIJE Matere Božje.

V petek, 25. januarja, se ob 17.00 začnejo DUHOVNE VAJE ZA BIRMANCE. Udeležba je obvezna.

Od 27. do 30. aprila bomo romali v MEDŽUGORJE. Cena romanja je 140 €. V ceno je vključeno: prevoz, 3 nočitve (2 polna penziona, 1 polpenzion). Odhod bo v soboto, 27. aprila, ob 5.00. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni.

IŠČEMO ŽUPNIJSKE SODELAVCE: pri Župnijski Karitas, čiščenju bazilike, pevce v župnijskem zboru, bralce, ministrante … Vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati v navedenih dejavnostih, vabimo na srečanje v petek, 1. februarja, ob 20. uri.

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 27. 1. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič

DUHOVNA ISKRICA
Bližnji nam je bil dan, da lahko pokažemo ljubezen, ki jo imamo do Boga.
(sv. Katarina Sienska)

SVETNIK TEDNA

SV. FRANČIŠEK SALEŠKI
24. januar

Rodil se je 1567 v Savoji. V času študija v Parizu si je ob znanju in notranjem zorenju pridobival tudi veliko znancev in prijateljev. Bratranec mu je kasneje priskrbel mesto prošta ženevskega kapitlja. Kot duhovnik je bil iskan spovednik in odličen pridigar. Skupaj s svojim bratrancem je pred dobrimi štiristo leti šel v Savojo spreobračat kalvince, zagrizene sovražnike katoličanov. Leta 1602 je prejel škofovsko posvečenje. Kot ženevski škof je bil zgled na svojem »delovnem mestu«, saj se je posvečal prav vsakemu v svoji škofiji. Veliko je tudi pisal (najbolj znana je Filoteja). Umrl je 1622 in bil za svetnika proglašen že leta 1665. Njegov god obhajamo 24. januarja, ko so ga slovesno pokopali v Annecyju.