JEZUS ZAVRNE SKUŠNJAVCA
Tisti čas se je Jezus vrnil od Jordana poln Svetega Duha
in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal.
Tiste dni ni nič jedel. In ko so ti dnevi minili, je postal lačen.
Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.«
Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Človek ne živi samo od kruha.«
Nato ga je hudič povedel gor,
mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel:
»Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo,
kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem.
Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.«
Jezus mu je odgovóril:
»Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem,
ga postavil vrh templja in mu rekel:
»Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol;
kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo,
in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadéneš ob kamen.«
Jezus mu je odgovóril:
»Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«
Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami,
se je za nekaj časa umaknil od njega.
(Lk 4,1-13)Postni čas nas vabi v puščavo, da bi premislili svoje življenje, da bi na novo utrdili svoje korake po poti Jezusa Kristusa. Ob tem pa na nas prežijo skušnjave, ki nas želijo odvrniti od zvestobe Jezusu.
Gospod, napolni me s svojo močjo!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.Pri sv. maši ob 10. uri prepeva OTROŠKI PEVSKI ZBOR MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.
Prihodnjo nedeljo, 13. 3., ob 15. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1.
Prihodnjo nedeljo, 13. 3., ob 16. uri je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.
POSTNI ČAS
Minulo sredo smo pričeli postni čas z OBREDOM PEPELJENJA. Posipanje s pepelom je znamenje spokorne drže in naše pripravljenosti na spreobrnjenje ter verovanje evangeliju.
V postnem času smo povabljeni, da zmanjšamo ali ukinemo vse nadstandardne priboljške.
Postni čas nas vabi in izziva, da bi postali boljši, da bi v sebi odkrili tisto, kar nas oddaljuje od Boga in drugih in to izničili.KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.
SINODALNA SREČANJA
V okviru sinodalnega dogajanja pripravljamo v naši župniji sinodalna srečanja, ki se odvijajo ob sobotah.
Predviden razpored:
12. 3.: ob 20h
26. 3.: ob 15h
Prijavite se v pisarni oz. prek e-pošte: sinodalni.pogovori@bazilika.info
Spremljajte našo spletno stran o sinodi: www.bazilika.info/sinoda
MOLITEV ZA MIR
Papež Frančišek je opozoril na poslabšanje razmer v Ukrajini ter povabil, naj MOLIMO IN SE POSTIMO ZA MIR.
Pri vseh sv. mašah v naši baziliki dodajamo tudi molitev za mir.
SAKRALNI KONCERT
Prihodnjo nedeljo, 13. 3., ob 20. uri bo v naši baziliki SAKRALNI KONCERT.
Solisti Gaja Sorč (sopran), Sabina Gruden (mezzosopran), Gregor Ravnik (tenor) in Marko Erzar (bariton) ter organistka Nika Frelih so zaključili študij na ljubljanski Akademiji za glasbo, izvajali pa bodo naslednji program:
J. S. Bach (1685-1750):
– BWV 618, »O jagnje Božje, nedolžno«
G. F. Handel (1685- 1759):
– Messiah HWV 56
– »Vsaka dolina bo povišana«
– »Ljudje, ki so hodili v temi«
– »Bil je zaničevan«
– »Ampak ti nisi pustil njegove duše v peklu«
– »Zakaj ljudstva besnijo«
– »Ti jih boš zdrobil«
– »Kako lepa so njihova stopala«
M. Reger (1873-1916):
– op. 135a, št.4, »Iz globokega užaloščenja jaz jokam k tebi«
G. B. Pergolessi (1710-1736):
– Stabat mater
– »Njen duh stoka«
– »Naj nosim Kristusovo smrt«
G. Rossini (1792- 1868):
– Stabat mater
– »Za grehe svojih ljudi«
– »Vneti in zažgati«Zbrani prostovoljni prispevki bodo namenjeni za pomoč Ukrajini.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
2. marca 2022
Dolgoživost – simbol in priložnost
Starost zagotovo pomeni počasnejše ritme: a ne gre samo za čas počasnosti. Umerjenost teh ritmov namreč vsem odpre prostore življenjskega smisla, ki so neznani obsesivni hitrosti. Izguba stika s počasnimi ritmi starosti zapira te prostore za vse. V tem okviru sem želel razglasiti praznik starih staršev na zadnjo nedeljo v juliju. Zaveza med dvema skrajnima življenjskima generacijama (otroci in ostareli) pomaga tudi ostalima dvema (mladim in odraslim), da se še bolj povežeta in življenje vseh še bolj obogatita s človečnostjo.
Potreben je dialog med generacijama: če ni dialoga med mladimi in starimi, med odraslimi, če ni dialoga, vsaka generacija ostane izolirana in ne more posredovati sporočila. Pomislimo, mlad človek, ki ni vezan na svoje korenine, kar so stari starši, ne dobi moči, kakor drevo, ki brez moči korenin slabo raste, zboli, raste brez oporne točke. Zato si je treba prizadevati za dialog med generacijami, kar je človeška zahteva.
Predstavljajmo si mesto, kjer je sobivanje različnih življenjskih obdobij integralni del globalnega načrta o življenjskem okolju. Pomislimo na oblikovanje naklonjenih odnosov med starostjo in mladostjo, ki se odražajo v splošnem slogu odnosov. Prekrivanje generacij bi postalo vir energije za zares viden in živeti humanizem.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor