ČUJMO, KER NE VEMO, KDAJ PRIDE HIŠNI GOSPODAR
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
»Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas!
Tako bo kakor s človekom,
ki je zapústil svoj dom in šel na potovanje.
Svojim služabnikom je izróčil oblast, vsakemu svoje opravilo,
vratarju pa je naróčil, naj čuje.
Čujte torej, ker ne veste,
kdaj se vrne hišni gospodar
zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori
da vas ne najde spečih, če pride nenadoma.
Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!«
(Mr 13,33-37)Vstopili smo v adventni čas, s katerim se pripravljamo na Jezusov prihod. Prva adventna nedelja nas vabi k čuječnosti, saj ne vemo ne ure ne dneva, kdaj pride Gospod.
Biti »čuječ« pomeni biti pripravljen, na preži. Prvi adventni teden nas torej spodbuja k aktivni drži. Vsak ima svojo poklicanost in svoje poslanstvo, ki ga moramo odgovorno opraviti. Pazímo, da ne zaspimo, da ne obstanemo na pol poti!
Gospod, daj mi budno srce, da ti bom mogel ostati zvest!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.Prihodnjo nedeljo, 10. 12., je ob 16h srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK.
Prihodnjo nedeljo, 10. 12., je ob 16.30 srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.
NEDELJA KARITAS
Z današnjo nedeljo sklepamo teden Karitas. Vse nabirke te nedelje so namenjene za delovanje župnijske, škofijske in slovenske Karitas. Bog povrni!
ADVENTNI VENČKI
Na voljo so ADVENTNI VENČKI, ki so jih pripravili SKAVTI. Veseli bodo vsakega daru, ki bo pomagal pri njihovem vzgojnem delu in poslanstvu!ADVENTNI ČAS
Čas duhovne in bogoslužne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra.
Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič.
K zunanjim in materialnim pripravam na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje prejem zakramenta sprave, razne odpovedi, post, dobra dela ali miloščino.
Latinska beseda adventus pomeni prihod. Poznamo dva Gospodova prihoda. Gospod je prvikrat na svet prišel kot človek, njegov drugi prihod pa pričakujemo na sodni dan.
MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE
Letos nas bo sv. Miklavž obiskal v torek, 5. 12., ob 17. uri.
BREZMADEŽNA, 8. 12.
Pred praznikom Brezmadežnega spočetja Device Marije poteka DEVETDNEVNICA. Pri vseh svetih mašah prepevamo spev Vsa lepa si Marija.
V petek, 8. 12., obhajamo slovesni praznik BREZMADEŽNEGA SPOČETJA DEVICE MARIJE.
Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Ker je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti.
Svete maše bodo po nedeljskem redu, zvečer bomo zapeli Marijine litanije.
POPOLNI ODPUSTEK
Ob prazniku Brezmadežnega spočetja Device Marije lahko v naši baziliki prejmete popolni odpustek.
Ob 800-letnici prvih jaslic, ki jih je sv. Frančišek postavil v Grecciu, lahko v času od 8. 12. do 2. 2. ob obisku jaslic v cerkvah, ki jih vodimo Frančiškovi bratje, prejmete popolni odpustek.
DELOVNE SOBOTE
V adventnem času imamo v naši župniji ADVENTNE DELOVNE SOBOTE.
9. 12. 2023:
– ob 10h za 1. in 2. razred;
– ob 13h za 4. in 5. ter 6. in 7. razred
16. 12. 2023:
– ob 10h za 3. razred in 8. razred
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
29. november 2023
Oznanjevanje za današnji čas
O današnjem času se skoraj nenehno govori slabo. Sredi vojn, podnebnih sprememb, planetarne nepravičnosti in migracij, krize družin in upanja zagotovo ne manjka razlogov za skrb. Na splošno se zdi, da danes živimo v kulturi, ki posameznika postavlja nad vse, v središče vsega pa postavlja tehnologijo, ki je sposobna rešiti številne probleme in je ogromno napredovala na številnih področjih. Toda hkrati ta kultura tehnično-individualnega napredka vodi k uveljavljanju svobode, ki si ne želi postavljati meja in je ravnodušna do tistih, ki zaostajajo. Tako so velika človeška hrepenenja prepuščena pogosto nenasitni logiki ekonomije, s pogledom na življenje, ki odvrže tiste, ki ne proizvajajo, in s težavo gleda onkraj imanentnega. Lahko bi celo rekli, da smo se prvič v zgodovini znašli v civilizaciji, ki poskuša globalno organizirati človeško družbo brez navzočnosti Boga, ko se koncentrira v velikih mestih, ki ostajajo horizontalna, čeprav imajo vrtoglave nebotičnike.
Apostolska gorečnost je pričevanje, da je evangelij danes živ za nas. Če se tega zavedamo, gledamo na našo dobo in kulturo kot na dar. Evangelizirati ju, pomeni iti na ulice, iti na kraje, kjer ljudje živijo, vračati se na kraje, kjer ljudje trpijo, delajo, študirajo in razmišljajo, bivati na križiščih, kjer si ljudje delijo tisto, kar ima smisel za njihovo življenje.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor