BODITE BUDNI, DA BOSTE PRIPRAVLJENI
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Kakršni so bili Nóetovi dnevi, tako bo tudi ob prihódu Sina človekovega. Kakor so namreč v tistih dneh pred potópom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe na ladjo, in niso ničesar slutili, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihódu Sina človekovega. Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi ostal buden in ne bi pústil vlomíti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« (Mt 24,37-44)
Sv. Teodoret iz Kira pravi, da »je Kristusov prihod pokazal na močno nasprotje med malikovanjem in resnično vero.« Sv. Janez Jeruzalemski trdi, da je »Cerkev ta neuničljiva gora.« Sv. Hieronim bolj podrobno razloži: »Cerkev je ta neuničljiva gora utemeljena na apostolih in prerokih.« Evzebij Cezarejski: »S Kristusovim prihodom so bili poklicani tudi pogani.« Sv. Leander Seviljski dopolni: »Vsi narodi in ljudstva so na poti proti Kristusu in njegovi Cerkvi.« Sv. Atanazij pravi, da so po Izaiju »kristjani spodbujeni peti hvalnice Bogu.« Sv. Teodoret iz Kira in sv. Bazilij soglašata, da je Izaija v naprej napovedal evangelij Nove zaveze.« Nekaj cerkvenih očetov pravi, da so »apostoli in njihovi privrženci pridigali evangelij začenši v Jeruzalemu.« Sv. Atanazij in sv. Janez Krizostom trdita, da »mir pride samo po Kristusu in njegovi Cerkvi.« Sv. Justin in sv. Avguštin pravita: »Prva Jakobova hiša je bila rojena iz mesa in krvi, druga pa iz vere in duha.« Sv. Hieronim pravi: Jezus Kristus je luč sveta, zato moramo mi iti k njemu, da bi prejeli odpuščanje.«
Ko Jezus pravi, da ne ve ne dneva ne ure, se s tem pridruži svojemu telesu, to je Cerkvi, razloži Origen Jezusov stavek: »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče« (Mt 24,36). Ko Kristus razglasi, da nihče ne pozna dneva, odžene od nas kakršno koli potrebo, da bi bili za kakšen določen datum v skrbeh, pravi sv. Hilarij iz Poitiersa. Sveti Janez Krizostom pa pravi, da Gospod nakazuje na svoj nenapovedan prihod, ko se bodo mnogi vdajali uživaškemu življenju in nedovoljenim strastem in bodo med to povečano grešnostjo pravični preživljali čas bridkosti. Kakor so bili v Noetovih dnevih rešeni samo tisti, ki so bili na ladji, tako bodo v dneh drugega prihoda rešeni tisti, ki so v Cerkvi, razlaga Neznani pisatelj.
Vir: hozana.si
NAPOVEDNIK
V soboto smo pričeli DEVETDNEVNICO pred praznikom Brezmadežne.Popoldne ob 17.00 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE FK2.
V torek, 3. 12., ob 15.30 je srečanje sodelavcev ŽUPNIJSKE KARITAS.
V sredo, 4. 12., na god SV. BARBARE, bo ob 15. uri na Kalvariji sv. maša ob žegnanju. Vabljeni!
Prihodnji vikend (6.-8. 12.) gredo na svoj DUHOVNI VIKEND letošnji PRVOOBHAJANCI. Tam bodo opravili tudi svojo PRVO SV. SPOVED. Podprimo jih z molitvijo!
Prihodnjo nedeljo ob 16.30 je redno srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Vabljeni tudi vsi, ki vas zanima sv. Frančišek!
Prihodnjo nedeljo ob 20. uri bo v naši baziliki KONCERT (tenorist Martin Sušnik in drugi).
MIKLAVŽEVANJE
Leto je naokoli in spet bo okrog hodil sv. Miklavž. K nam bo prišel v četrtek, 5. 12., ob 17. uri.
Pričakali ga bomo s kratko igro, ki so jo pripravili pri Frančiškovi mladini, potem pa nas bo vse razveselil njegov prihod.
Starši prijavite svoje otroke v župnijski pisarni do torka! Prispevek je 8€.
ŽUPNIJSKI MISIJON 2019
nedelja, 8. 12. 2019
misijonar: p. dr. Christian Gostečnik
8.30 sv. maša z nagovorom za vse
10.00 sv. maša z nagovorom za vse
11.30 sv. maša z nagovorom za vse
15.00 misijonsko srečanje za VSE ZAKONCE
Vabljeni možje in žene vseh generacij!
DEKANIJSKI MISIJON 2019
Dekanijski MISIJONSKI DAN, bomo obhajali danes, 1. 12. ob 15. uri, v športni dvorani Zavoda Antona Martina Slomška na Vrbanski cesti 30.ADVENTNA DUHOVNA OBNOVA pod geslom: »Ne boj se, samo veruj!« bo potekala v soboto, 7. 12., od 9h do 18h v Slomškovi dvorani na Slomškovem trgu 20.
Program predvideva dopoldanski in popoldanski nagovor (dr. Maksimiljan Matjaž), možnost za sv. spoved, osebno delo, kosilo in sv. mašo.
Prijave: s. Štefka Klemen, 031 680 213
KRSTI, POGREBI
V novembru smo krstili enega otroka (Rudija Brgleza), pokopali pa 5 umrlih (4 moške in 1 žensko): Stanislava Farasina, Rudija Polnerja, Alojza Repina, Milana Hrovata in Jožefo Horvat.
Naj počivajo v miru!
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 8. 12. 2019:
- ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
- ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
- ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR
SVETNIK TEDNA
SV. FRANČIŠEK KSAVERIJ
3. december
Mladi doktor filozofije in profesor na slavni pariški univerzi Sorboni, Španec Frančišek Ksaverij, je imel pred seboj sijajno kariero. Srečanje s človekom, ki je evangelij vzel zares – to je bil njegov baskovski rojak Ignacij Lojolski – je njegovo življenjsko pot povsem obrnilo. Pustil je iskanje lastne slave in je svoje talente dal na razpolago Bogu. Odpovedal se je profesuri, zapustil Evropo in postal misijonar, eden največjih v zgodovini Cerkve.
Skupaj s sv. Terezijo iz Lisieuxa ga častimo kot zavetnika katoliških misijonov.
Priimek Ksaverij je Frančišek dobil po gradu Xavier blizu mesta Pamplona, kjer se je rodil leta 1506.
Bil je med tistimi sedmimi mladimi možmi, ki so se 5. avgusta leta 1534 v cerkvi na Montmartru v Parizu posvetili Bogu in s tem položili temelje Družbi Jezusovi. Leta 1540, ko je bil red že potrjen in je bil Frančišek že duhovnik, je portugalski dvor prosil papeža, da bi poslal šest misijonarjev v jugovzhodno Azijo. Papež je poslal jezuite, ki jih je vodil Frančišek Ksaverij. Ladja, s katero je potoval, je izplula iz Lizbone 7. aprila 1541 in pristala na zahodni obali Indije 6. maja 1542.
2. decembra 1552 ga je pobrala mrzlica, ko je imel komaj 46 let. Za svetnika je bil razglašen leta 1622.
Vir: revija.ognjisce.si
Dodaj odgovor