Grofica Ivana Felicita Stubenberg je kip Matere božje, ki ga je dobila v Slovenskih Konjicah, najprej postavila na oltar v svoji grajski kapeli v Freibichlu poleg Lipnice. Ljudje so množično prihajali in tudi po celi dan ostajali pred čudodelnim kipom v zaupni molitvi. Zaradi številnih uslišanj so čudodelni kip poimenovali »Mati Usmiljenja«.
Zaradi velikega števila ljudi, ki so želeli videti čudodelni kip je bila grajska kapela kmalu premajhna. Zaradi velikega števila obiskovalcev se je grofica Ivana Felicita odločila prenesti čudodelni kip Matere Usmiljenja v minoritsko cerkev na Lentu v Mariboru. 25. januarja 1747 so kip Matere Usmiljenja postavili na oltar minoritske cerkve v Mariboru, ki je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Ob preselitvi minoritov v ukinjeni kapucinski samostan v Mariboru so leta 1786 s seboj prinesli tudi kip Matere Usmiljenja, ki je dobil svoje mesto na glavnem oltarju.
Kip Matere Usmiljenja so 2. julija 1893 prenesli iz nekdanje kapucinske cerkve v novozgrajeni frančiškanski samostan, kjer je bila v pritličju vzhodnega krila začasna kapela, od leta 1900 pa je v glavnem oltarju novoposvečene cerkve.
V četrtek, 25. 1. 2024, bo ob 9. uri med nami nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj bomo ob prazniku Matere Usmiljenja obhajali tudi sklep molitvene osmine za edinost kristjanov. Zvečer ob 19. uri bo med nami frančiškanski provincialni minister p. Marjan Čuden.
V nedeljo, 28. 1. 2024, bo ob 8.30 in 11.30 zopet med nami nadškof msgr. Alojzij Cvikl, saj bomo obhajali zunanjo slovesnost MATERE USMILJENJA.
Več o zgodovini milostne podobe Matere Usmiljenja >>>
Molitveno bogoslužje na praznik Matere Usmiljenja >>>
Po dekretu Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov lahko verniki na praznik MATERE USMILJENJA v naši baziliki prejmete POPOLNI ODPUSTEK pod običajnimi pogoji: vernik opravi sveto spoved, prejme sveto obhajilo, zmoli po namenu svetega očeta: vera, očenaš in zdravamarija ter slavaočetu.
Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov.
Pogovor na RTV Slovenija, Regijski center Maribor, oddaja Dober večer >>>
Čestitke za blagoslovljeni praznik Matere Usmiljenja, Maribor!
Ko sem bil veroukar pri ljubem glasbenem p. Pavlinu Heybalu OFM, moram reči, da je bil naš – življenjski vzornik. Naučil nas je krščanske skromnosti in dobrodelnosti, osebne higijene in duhovnih zahtev z redno molitvijo in nedeljskim obiskom sv.maš, kaj šele s petjem… – mene je atek klasik že otroka naučil latinsko in sem rad kot genijalni otrok prebiral Sveto pismo, celo Vulgato – v latinščini… S svojimi vprašanji pri verouku sem večkrat presenečal – in naš pater Pavlin je vedno odgovoril nam vsem – razumljivo in veselo. Priznam, bil sem patru Pavlinu pri srcu, in če sem kdaj kako ušpičil, me je kaznoval tako, da mi je – razkazal cerkev in posebej oltar!
Še danes pomnim, kako nas je pater Pavlin življenjsko vzgajal! Pride nekega dne pri verouku vedre volje, dvigne svojo rjavo haljo in reče pomenljivo: »Poglejte, otroci! Danes sem si zašil kuto! In sem kot nov! In tudi vas opozarjam, otroci – tudi če v življenju ne boste imeli novih oblek in hlač, le glejte – da boste imeli hlače čiste, zakrpane, urejene, tudi zlikane! Kot se spodobi!« Še danes ga vidim spominsko v duhu, našega patra Pavlina! Seveda smo obdelali katekizein drugo…, poleg tega nas je discipliniral humano in z lastnim vzgledom!
V današnji dobi naklepno raztrganih in takih dragih kavbojk imam navado reči »modnim« manekenskim postopačem in totemsko tetoviranim, tudi dekleto in ženskam: »A ste vi revni?«, ko me samo čudno pogledajo, kaj da take sprašujem, jaz pa dodam: »Vidim, da hodite okoli raztrgani, poglejte si sao svoje hlače!« – in ne poslušam pojsnil, kako da so drage raztrgane kupljene kavbojke. Ja, naš pater Pavlin Heybal, kaj pa nam je pravil take!
Nič nimam proti modi, ampak – pretiravajo, ko lepe ženske hodijo po pisti skoraj čisto nage, fantje pa se manekensko sprehajajo kot kakšni transseksualci – oboji pa zarinkani, z obročkom v nosu in še kje, celo na spolovilih, s »piercigom«!
In naš ubožni red frančiškanov! Sveti Frančišek Asiški, rojen kot Giovanni di Bernardone, italijanski frančiškan, redovni ustanovitelj, diakon in svetnik (1181 ali 1182, Assisi – Umbrija – 3. oktober 1226), ki se je celo z živlmi pogovarjal, bil stigmatiziran po Kristusu, jaslice in Vodila in
SONČNA PESEM
Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji
in nihče ni vreden tebe imenovati.
Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi
posebno s soncem, velikim bratom
ki razsvetljuje dneve in nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari.
Tebe, Najvišji, odseva.
Hvaljen, moj Gospod,
v sestri luni in zvezdah;
ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.
Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku,
v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu,
s katerim ohranjaš svoje stvari.
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi;
mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
v katerem nam noč razsvetljuješ;
lep je in vesel in krepak in močan.
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji,
ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem.
Hvaljen, moj Gospod, v onih,
ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,
zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
ki ji nihče v življenju ne uide.
Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji,
zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega.
Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti.
BRAT FRANČIŠEK, živi zgled poienoa današnjemu papežu Frančišku
Vladimir Gajšek, slovenski pesnik in pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, umetniški likovnik, psihoterapevt biblioterapevt, nevladni diplomat