V svetem letu usmiljenja imamo tudi v naši baziliki svetoletna vrata.
Uradna spletna stran: https://www.iubilaeummisericordiae.va
Papež Frančišek je z bulo Misericordiae vultus (Obličje usmiljenja) 11. aprila 2015 napovedal izredno jubilejno leto usmiljenja. V njej je zapisal, da je “naznanil izredni jubilej usmiljenja kot ugoden čas za Cerkev, da še močneje in učinkoviteje pričuje vernikom” (Misericordiae vultus, 3).
Izredno sveto leto usmiljenja z geslom “Usmiljeni kakor Oče” se bo začelo 8. decembra letos na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, končalo pa 20. novembra prihodnje leto na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva. Papež je svojo odločitev za izredno sveto leto takole obrazložil: »Dragi bratje in sestre! Pogosto sem razmišljal, kako lahko Cerkev bolj jasno pokaže svoje poslanstvo, da je priča usmiljenja. To je namreč pot, ki se začne z duhovnim spreobrnjenjem. Moramo iti po tej poti. Zato sem se odločil, da napovem izredni jubilej, katerega središče bo usmiljenje Boga. To bo sveto leto usmiljenja. Hočemo ga živeti v luči Gospodove besede. ‘Bodite usmiljeni kakor Oče’ (prim. Lk 6,36). To velja predvsem za spovednike.«
V buli Misericordiae vultus papež Frančišek poudarja, da mora biti izredno sveto leto usmiljenja »ugoden čas za Cerkev, da še močneje in učinkoviteje pričuje vernikom«. Ti in drugi ljudje naj v tem času stopijo skozi vrata usmiljenja: »Kdorkoli bo stopil skoznje, bo lahko občutil ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje.« Svojo vest morajo prebuditi.
8. december je za začetek svetega leta papež Frančišek izbral, ker se je pred 50 leti na ta dan končal drugi vatikanski koncil (1962–1965). »Cerkev čuti potrebo, da v sebi živo ohranja ta dogodek.« Z njim »se je sesulo obzidje, ki je predolgo zapiralo Cerkev v nekakšno privilegirano utrdbo«.
Papež Frančišek v buli izraža tudi upanje v poglobitev dialoga z drugimi verami. Tudi za judovstvo in islam je usmiljenje »eden najbolj pomenljivih Božjih pridevkov«.
Sveto leto naj prispeva tudi k prenovi vere, »prinaša s seboj tudi odpustek«. Papež Frančišek ob njem vabi k romanjem v Rim in druga romarska središča.
Papež Frančišek bulo končuje s povabilom: »V tem jubilejnem letu naj Cerkev postane odmev Božje besede, ki močno in prepričljivo doni kot beseda in dejanje odpuščanja, podpore, pomoči in ljubezni. Naj se nikoli ne naveliča dajati usmiljenje in naj bo vedno potrpežljiva v tolaženju in odpuščanju. Naj Cerkev postane glas vsakega človeka in naj zaupno in brez prenehanja ponavlja: ‘Spomni se, Gospod, svojega umisljenja in svoje ljubezni, ki je od vekomaj’« (Ps 25,6).
Pomen jubilejnega leta
V katoliški tradiciji ima vsako jubilejno leto religiozen pomen. Gre za poseben čas, ki ga Cerkev naklanja svojim vernikom, da bi se še bolj približali Kristusu, darovalcu življenja in milosti. Začetke jubilejnega leta najdemo v Stari zavezi.
Jubilejno leto so vedno naznanili s slovesnim trobljenjem na ukrivljen ovnov rog. Beseda jubilej izhaja iz hebrejske besede jobél ‘oven’, iz tega pa tudi ‘ovnov rog’ (prim. 2 Mz 19,13), ki so ga uporabljali kot glasbilo. Obhajanje jubilejnega leta je za Hebrejce pomenilo osvoboditev: zemlja naj ima svoj počitek, posestva naj se vrnejo lastnikom, dolgovi naj se odpustijo, sužnji so prosti. Cilj jubilejnega leta je bil, da se med Izraelskimi sinovi zopet vzpostavi enakost. Ustvarjene dobrine bi morale na pravičen način služiti vsem ljudem.
Sveto leto želi prispevati k svetosti vsakega človeka. Utrditi njegovo vero, povezanost s Cerkvijo ter spodbuditi k delom usmiljenja. Cerkev si prizadeva in želi, da bi milost svetega leta dosegla vse ljudi dobre volje. Sveto leto ali jubilej je za Cerkev »leto odpuščanja grehov in kazni za grehe, leto sprave med sprtimi, leto mnogovrstnih spreobrnitev in pokore v zakramentu ali zunaj njega. Izročilo jubilejnih let je povezano s podelitvijo odpustkov v širšem obsegu kot v drugih dobah« (Janez Pavel II., Apostolsko pismo V zarji tretjega tisočletja (1995), št. 14).
Geslo
USMILJENI KAKOR OČE – Geslo jubilejnega leta usmiljenja je vzeto iz šestega poglavja Lukovega evangelija in se glasi: Usmiljeni kakor Oče. Vabi nas, naj živimo usmiljenje po zgledu Očeta, ki nam pravi, naj ne sodimo, da ne bomo sojeni, ampak naj odpuščamo in dajemo ljubezen in odpuščanje brez mere. Logo je delo p. Marka Ivana Rupnika.
Razlaga logotipa
Logo je narejen kot stilizacija vstalega Kristusa, ki se mogočno spušča v predpekel, v kraljestvo smrti, da bi našel izgubljenega Adama in Evo. Podoba je teološko večplastna in se navdihuje ob številnih patrističnih besedilih, predvsem pri poeziji sv. Efrema Sirskega.
Gre za eno najbolj razširjenih velikonočnih podob prvega tisočletja, ki jo najdemo, med drugim, na grobu sv. Cirila v Rimu. Na njej se v velikonočni skrivnosti razodeva izpolnitev učlovečenja, ki za človeka pomeni odrešenje. Kristus vzame nase vso človeško naravo in zato ne vstane od mrtvih sam, temveč z vsem človeštvom, z Adamom.
Prizor sovpada s podobo Dobrega pastirja, ki gre iskat izgubljeno ovco in si jo naloži na ramena z vso očetovsko ljubeznijo. Ta izgubljena ovca je Adam, ki se je zaradi greha skril pred Bogom in se zatekel v grob. Kristus pa se kot Dobri pastir napoti za to ovco, se pravi za mrtvim človekom, najde ga v grobu, ga obudi in vzame na ramena, da ga povede k Očetu. Oče je namreč tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi našel upornega, izgubljenega, mrtvega človeka. Usmiljeni Oče želi, da se Sin dotakne mrtvega človeškega mesa z Očetovo ljubeznijo, ki more prav tega človeka obuditi in preobraziti v Božjega otroka. Ko se človeka dotakne Božje usmiljenje, se njegovo življenje spremeni (opis logotipa: Nataša Govekar, Centro Aletti).
56 načinov kako biti usmiljen v jubilejnem letu usmiljenja
Za izvajanje usmiljenja je potrebna vaja
Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicati pravičnih, ampak grešnike« (Mt 9,11-13).
Bog, ki je usmiljen, si želi našega usmiljenja. Tu je 56 načinov, da ga ohranimo med jubilejnim letom. Poljubno izberite enega vsak teden in ga poskusite izvajati:
1. Vzdržite se sarkazma; to je nasprotje usmiljenja: »Postavi stražo, Gospod, pred moja usta; pazi na mojo govorjenje« (Ps 141,3).
2. Omejite imetje: delite svoje stvari z revnimi.
3. Pokličite nekoga, za katerega veste, da je osamljen, četudi veste, zakaj je osamljen. Še posebej, če veste, zakaj je osamljen.
4. Nekomu napišite pismo odpuščanja. Če ga ne morete poslati, pismo poškropite z blagoslovljeno vodo, prosite Kristusa, da naj ima z vama usmiljenje in potem pismo zažgite ali zakopljite.
5. Naučite se moliti to molitev: »Gospod, blagoslovi [ime nadležne osebe] in se me usmili!«
6. Načrtujte mini romanje h krajevnem svetišču; potrudite se živeti v skladu s telesnim delom usmiljenja »sprejemanja popotnikov« kot Kristusa.
7. Naredite nekaj dobrega ali kakšno uslugo nekomu, s katerim se ne razumete ali pa vam je naredil krivico.
8. Pazite na svoje vedenje na spletu. Vam tista objava res izboljša vašo podobo… in druge pusti slabe volje? Ali tolčete po ljudeh, da napajate svojo jezo in ponižujete druge?
9. Dajte mašni namen za žive: prijatelje in sorodnike, celo tujce, za katere slišite/berete, da jim je težko.
10. Bodite tako radodarni, da pustite, da vam nekdo pomaga; ljudje imajo potrebo, da se počutijo potrebne.
11. Če niste hoteli biti nekomu zoprni, priznajte, da ste bili, in prosite, da vam to odpustijo.
12. Sledite zgledu kardinala Timothyja Dolana in nosite s seboj 5 €, da kupite sendvič brezdomcu.
13. Vzemite si v molitvi čas in razmišljajte o dobrih lastnostih nekoga, ki vam je težaven.
14. Pošljite kartico, rože, darilce ali pismo nekomu šest mesecev po smrti njegove drage osebe. Do takrat večina ljudi neha prepoznavati svojo žalost.
15. Ponudite varstvo otrok zaposleni materi in ji tako omogočite nekaj prostih ur zase.
16. Nekaj skuhajte za mamo, ki je pravkar rodila ali posvojila otroka, ali pa za nekoga, ki je pravkar nekoga izgubil.
17. Držite. Svoj. Jezik. Za. Zobmi.
18. Ponudite, da boste pomagali pri opravku (nakupovanje špecerije, dvigovanje oblek iz čistilnice, sprehajanje psa) za zaposlenega starša ali osebo, ki ne more od doma.
19. Če se ne morete usesti zraven brezdomca in se z njim pogovoriti, vsaj prispevajte organizaciji, ki se s tem ukvarja.
20. Če si kaj delite (npr. sladkarijo), vzemite manjši del.
21. Na pamet se naučite 7 telesnih in 7 duhovnih del usmiljenja in pokažite svojim otrokom, kaj pomenijo.
22. Namesto da ste nepotrpežljivi z nekom na spletu (ali dejansko), poskušajte slišati njihov strah. Prosite Boga za to, za kar je prosil Salomon, »poslušno srce«.
23. Ponudite starejši osebi prevoz k maši.
24. Spomnite se, ko o vas niso imeli najboljšega mnenja, preden so se prepričali o nasprotnem, in imejte najboljše mnenje prav o nekom drugem.
25. Odložite telefon in nekoga res poslušajte. Z očesnim stikom.
26. Imejte še drugačne pijače poleg vode, ko vas obiščejo tisti, ki imajo težave z alkoholom.
27. Skozi leto po delčkih preberite okrožnico Janeza Pavla II. o usmiljenju (Dives in misericordia).
28. Ustvarite zaključni večerni obred, da prosite odpuščanja (in odpustite) tistim, s katerim živite. »…sonce naj ne zaide nad vašo jezo« (Ef 4,26).
29. Napravite seznam svojih »sovražnikov«. Potem vsak dan molite zanje.
30. Potrudite se in se nasmehnite, pozdravite ali se pogovarjajte z nekom, s katerim se sicer ne družite vsak dan.
31. Dajte nekaj svojega (kar imate radi) nekomu, za katerega veste, da bo v tem užival.
32. Zmolite rožni venec Božjega usmiljenja, ko greste v službo ali iz nje.
33. Ko je usmiljenje do drugih težko, zmolite litanije ponižnosti kardinala Merry del Vala.
34. Naredite dnevnik hvaležnosti za svojega sozakonca in si zapisujte majhne reči, ki jih naredi, za katere ste hvaležni. Ugriznite se v jezik in pojdite pisat vanj (ali dnevnik vsaj preberite. naslednjič, ko boste želeli kritizirati v trenutku razočaranja)
35. Vsako noč napravite ignacijanski »eksamen«. Če se vsako noč spomnimo Božjega usmiljenja, nam pomaga, da smo tudi mi usmiljeni.
36. Na provokacijo se odzovite s spoštovanjem, kakršnega bi si želeli, da bi vam oseba izkazala.
37. Naučite se Jezusove molitve (»Jezus, usmili se mene, ubogega grešnika!«) in jo uporabljajte.
38. Vzemite si nekaj minut med tednom, da se ustavite v cerkvi in se usedite pred tabernakelj preprosto zato, da bi bili z usmiljenim Kristusom. Če tega ne morete storiti, meditirajte pred razpelom.
39. Napravite devetdnevnico za nekoga, ki ga ne marate.
40. Izkopljite svoje najboljše nalivnike in dejansko na roko napišite pismo nekomu, da pokažete, koliko vam ta oseba zares pomeni.
41. Ponudite, da boste brali nekomu, ki je bolan ali pa je samo žalosten.
42. Prosite Svetega Duha, da zdihuje za vas, če se ne morete pripraviti do tega, da bi moliti za nekoga, ki vas je prizadel.
43. Z lepimi besedami bodite zgled pri prijateljih in tujcih.
44. Ko se pogovori razvodenijo v temno slast opravljanja, pomagajte zamenjati temo.
45. Znate igrati klavir ali katerikoli inštrument? Znate recitirati poezijo? Prirejajte brezplačne »koncerte« ljudem po domovih za ostarele.
46. Obiščite grobove svojih prednikov ali obiščite krajevno pokopališče in sprehajajoč se zmolite rožni venec za duše vseh, ki počivajo tam.
47. Pojdite na duhovne vaje. To je način, da ste usmiljeni do sebe in tudi do drugih okoli vas, ki vedo, da morate iti na duhovne vaje. Če pa tega ne morete storiti, si vzemite dan ali večer za duhovno zbranost.
48. Priznajte svoje ljubosumje sebi in svojemu spovedniku.
49. Ponudite, da boste kaj zmolili z nekom, še posebej s kom, ki ga srečate na ulici ali javnem prevozu in ki izgleda, da bi bil molitve potreben.
50. Imejte pri roki podobice, kratke molitvice ali svetinjice, da jih boste po navdihu dajali kot blagoslov ljudem, ki jih srečujete.
51. Izkažite gostoljubje nekomu ali skupini, ki bi jih drugače nikoli ne povabili k sebi.
52. Z nekaj drugimi ljudmi iz cerkve organizirajte zabavo in nanjo povabite ljudi od »vsepovsod«.
53. Če poznate koga, ki nima veliko vere, mu pomagajte, da z njim delite nekaj svoje – povejte mu, kako je Kristus spremenil vaše življenje.
54. Plačajte parkirnino osebi za vami.
55. Preberite nekaj od pogosto očrnjenega papeža Benedikta XVI. Najbrž vas bo presenetilo.
56. Molite vsak dan za duše v vicah. Molite za svoje pokojne.
Povzeto s spletne strani Aleteia.
Prevedel br. Melhior Grošelj OFM.
ALI STE VEDELI?
Kaj je Jubilej?
V judovski tradiciji je bilo vsako 50 leto jubilejno leto. V njem so bili Judje dolžni ponovno vzpostaviti enakost. Družine, ki so izgubile premoženje in svobodo so prejele novo možnost za enakopravno življenje. Danes je cerkev dala jubileju bolj duhovni pomen. Gre za splošno odpuščanje – odpustek odprt za vse. Je leto priložnosti za odvezo grehov in kazni, je leto sprave, spreobrnjenja in zakramentalne pokore.
Kaj pomeni beseda »jubilej«?
Beseda je hebrejskega izvora »jobel«, ki pomeni ovčji rog, na katerega so piskali pri bogoslužjih med svetimi leti.
Zakaj se imenuje sveto leto?
Ker se navezuje na slovesne obrede bogoslužij in hkrati ker ima cilj svetost vseh ljudi.
Kaj so odpustki, posebej jubilejni odpustki?
Po nauku katoliške cerkve ima velik greh dve posledici: prikrajšanost v občestvu z Gospodom (večna kazen, pekel) in nezdravo navezanost na ustvarjene stvari (časna kazen, prestajanje v vicah). Po spovedi Bog skesanemu grešniku podeli odvezo grehov in odpuščanje večnih kazni). Po odpustkih božje odpuščanje opravičuje tudi časno kazen za spovedane grehe, pomaga preseči z grehom nastali nered v človeku. Izraz jubilejni odpustek opisuje posebno milost, ki se ji človek lahko odpre in po njej popolnoma ozdravi v svetem letu.
Kako se lahko prejme jubilejni odpustek?
Z držo nenavezanosti na greh. S spovedjo. Udeležbo bogoslužji. Z dobrodelnimi dejanji in pokoro: na primer z romanjem v eno od jubilejnih svetišč v Rimu, Sveti deželi in po škofijah pri nas: Ptujska gora, Mariborska stolnica, Mati usmiljenja v Mariboru. Z vzdržnostjo vsaj en dan od kajenja in pitja alkohola, darovanjem sredstev v sorazmerju z osebno zadevo.
Kako se začne Jubilej?
Začetni obred je odpiranje svetih vrat. Gre za vrata, ki se odprejo samo med svetim letom, medtem ko so sicer zaprta. Taka vrata imajo štiri svete bazilike v Rimu, Sv. Peter, Janez v Lateranu, Sv. Pavel zunaj obzidja in Marija Velika. Odpiranje vrat simbolično sporoča vernikom posebno pot proti odrešenju. Sveta vrata drugih bazilik bodo odprta kasneje po odprtju svetih vrata bazilike sv. Petra.
Kateri je najstarejši katoliški jubilej?
Papež Bonifacij VIII je razglasil prvi jubilej 1300.
Je samo en tip Jubilejev?
Ne. Lahko je reden, ki se navezuje na vnaprej določene termine (nekoč vsakih 50, sedaj vsakih 25 let); izreden; poseben tj. vezan na prebivalce določenega mesta, province ali kraja.
Kdaj se zgodi izreden Jubilej?
Izreden Jubilej je napovedan za kakšen dogodek ali zaradi posebne pomembnosti in potrebe. Jubilej Božjega usmiljenja je napovedan zaradi 50. obletnice konca II. vatikanskega cerkvenega zbora.
Kdaj so bili zadnji izredni jubileji? In kdaj prvi?
Zadnji izredni jubilej se je začel 25. marca 1983. Otvoril ga je papež Janez Pavel II, kot 1950 obletnica odrešenja Jezusa Kristusa na križu. Predzadnji je bil ob enaki priložnosti 6. januarja 1933. Prvi izredni jubilej je napovedal papež Sikst leta 1585 z napovedjo svojega pontifikata, kar so za njim ponovili še nekateri papeži.
Kdaj je bil zadnji redni Jubilej?
Odprl ga je sv. papež Janez pavel II. leta 2000.