KAJ SO ODPUSTKI?
V zadnjih letih in celo desetletjih smo na odpustke skoraj pozabili. Vendar so to za nas same in za naše pokojne sorodnike in sploh duše v vicah zelo pomembna sredstva duhovne rasti in zveličanja. Naslednji podatki so vzeti iz: Paenitentiaria apostolica, Enchiridion indulgentiarum, 4. izdaja 1999, in iz Katekizma Katoliške Cerkve, Ljubljana 1993.
V Katekizmu Katoliške Cerkve imamo na vprašanje, kaj so odpustki, tale odgovor: »Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov.
Odpustek je delen ali popoln v tem smislu, da nas delno ali popolnoma reši časnih kazni (časnih posledic), ki jih dolgujemo za grehe. Odpustke moremo prejeti zase ali pa jih naklonimo rajnim« (št. 1471).
Za velike grehe zaslužimo večno kazen (večno pogubljenje), ki se nam odpusti pri veljavni spovedi. V primeru, da je naše spreobrnjenje, ki izhaja iz goreče ljubezni, tako popolno, da doseže naše popolno očiščenje, se nam izbrišeta obojni kazni, večna in časna. Če bi v tem stanju umrli, bi prišli brez vic v nebesa.
Običajno pa nam po velikih in malih grehih, katerih krivda nam je odpuščena, ostanejo časne kazni, to je nezdrava navezanost na stvari; to so zle posledice, ki jih grehi pustijo v psihofizični strukturi človeka. Za odsluženje (popravljanje) teh kazni bomo trpeli v vicah, če ne bomo zanje zadostili s pokoro (z zadoščevanjem) že na zemlji ali pa se jih rešili s prejemom odpustkov, ki so namenjeni prav tem posledicam grehov.
Časne kazni se nam odpustijo tudi z deli usmiljenja in ljubezni, z molitvijo in različnimi oblikami pokore, s potrpežljivim prenašanjem trpljenja in preizkušenj ter z vedrim sprejemom svoje smrti (prim. Katekizem, št. 1472–1473).
»Odpustek pridobimo tako, da Cerkev z oblastjo zavezovati in razvezovati, kakršno ji je podelil Jezus Kristus, posreduje v korist kristjana in mu odpre zaklad zasluženj Kristusa in svetnikov, da bi dobil pri Očetu usmiljenja odpuščanje časnih kazni, povezanih z njegovimi grehi. Cerkev hoče s tem ne samo priti na pomoč kristjanu, ampak ga tudi spodbuditi k delom pobožnosti, pokore in ljubezni.
Ker so rajni verniki na poti očiščevanja tudi člani istega občestva svetih, jim moremo pomagati med drugim s pridobivanjem odpustkov zanje, da bi bili oproščeni časnih kazni, ki jih dolgujejo za svoje grehe« (št. 1478–1479).
KDAJ LAHKO PREJMEMO ODPUSTEK?
Nekatera predpisana dela na katera je vezan prejem popolnega odpustka:
• češčenje Najsvetejšega vsaj pol ure; če manj, prejmemo delni odpustek;
• premišljevanje križevega pota (vsaj voditelj mora hoditi od postaje do postaje);
• spoštljivo duhovno branje ali poslušanje Svetega pisma (če sami ne moremo brati) vsaj pol ure;
• molitev rožnega venca v cerkvi, kapeli ali v družini, v samostanski skupnosti ali verskem združenju ter v zboru vernikov;
• pobožno sodelovanje (tudi po radiu in televiziji) ko papež blagoslavlja ali moli rožni venec ali križev pot;
• udeležba pri telovski procesiji na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi;
• vsak petek v postu, če po obhajilu pred Križanim molimo: »Glej, o dobri in usmiljeni Jezus, pred tvojim obličjem se vržem na kolena in te prosim in rotim z vso gorečnostjo svoje duše: vtisni milostno mojemu srcu živa čustva vere, upanja in ljubezni, resnično žalost nad mojimi grehi in najtrdnejši sklep poboljšanja.«
• ob prejemu svete popotnice;
• vsi navzoči pri slovesnosti prvega svetega obhajila;
• pri duhovnih vajah, ki trajajo vsaj tri dni;
• sodelovanje pri obredih na veliki četrtek, petek in soboto;
• ob obnovi krstnih obljub na veliko soboto in ob obletnici svojega krsta;
• poslušanje vsaj nekaj nagovorov pri ljudskem misijonu in pri njegovem zaključku;
• ob novi maši in ob mašnih jubilejih (25-, 50-, 60-, 70-letnica) za vse navzoče;
• v bazilikah, kjer poleg splošnih pogojev zmolimo očenaš in vero (ob dnevih, ko je določeno in enkrat na leto po lastni izbiri);
• v stolnici na praznik sv. Petra in Pavla, na dan zavetnika cerkve, ob liturgičnem praznovanju sedeža sv. Petra, ob posvetitvi bazilike presvetega Odrešenika; vselej poleg splošnih pogojev zmolimo očenaš in vero;
• v župnijski cerkvi na dan zavetnika cerkve, 2. avgusta; vselej poleg splošnih pogojev zmolimo očenaš in vero;
• pobožno sodelovanje pri petju ali recitiranju himne Pridi, Sveti Duh (1. januarja in na binkošti), in Tebe, Boga, hvalimo (na zadnji dan leta).
POPOLNI ODPUSTEK SAMO ZA RAJNE (1.-8. november)
• Na vernih duš dan (lahko že na praznik vseh svetih), kjer v cerkvi poleg rednih pogojev zmolimo očenaš in vero;
• ob molitvi za rajne na pokopališču, od 1. do 8. novembra (ne pozabimo na splošne pogoje!); če ob drugih časih molimo na pokopališču za rajne, dobimo za rajne delni odpustek;
• vselej lahko vse odpustke, delne in popolne, naklonimo rajnim po načinu priprošnje.
DELNI ODPUSTKI
Pri delnih odpustkih nam Cerkev iz zaklada zasluženj Kristusa, Marije in drugih svetnikov podeli še toliko odpuščanja časnih kazni za naše grehe, kolikor smo jih dobili s predpisanim dobrim delom. Tako se zadostilna vrednost naših del podvoji. Cerkev hoče s tem spodbuditi naša dobra in zadostilna dela. Vse naj bo storjeno z ljubeznijo in v duhu spokornosti.
Da pridobimo delni odpustek, je potrebno vsaj skesano srce (moramo biti v posvečujoči milosti) in opravljeno predpisano delo. Poglejmo nekaj (najprej splošnih) možnosti:
• Kdor izpolnjuje stanovske dolžnosti, prenaša težo dneva s ponižnim zaupanjem in doda, četudi samo v mislih, pobožen vzklik, temu se zadostilna vrednost dejanja podvoji in jo lahko obrne v prid sebi ali dušam v vicah;
• prav tako se zadostilna vrednost dejanja podvoji tistemu, ki v duhu vere pomaga potrebnemu z osebno žrtvijo ali z materialnimi sredstvi;
• kdor se odpove s skesanim srcem dovoljeni in njemu prijetni stvari;
• kdor vpričo drugih prostovoljno izpove svojo vero;
• če pri namenu, da dobimo popolni odpustek, manjka kak pogoj, dobimo delni odpustek.
• kdor si izpraša vest, zlasti pred spovedjo, in sklene, da se bo poboljšal;
• kdor obudi popolno kesanje s pomočjo potrjenega obrazca (Npr. Spovem se, Moj Bog, žal mi je …);
• kdor sodeluje pri mesečni duhovni obnovi;
• za krščansko meditacijo;
• če se pobožno pokrižamo in izgovarjamo imena Presvete Trojice;
• če molimo primerno od Cerkve potrjeno molitev ob začetku in na koncu dneva, pred delom in po njem, pred jedjo in po jedi;
• Nekatere molitve, obdarjene z delnimi odpustki: Duša Kristusova, posveti me (po obhajilu); Moja duša poveličuje Gospoda, apostolska in mašna vera, obuditev vere, upanja in ljubezni s potrjenim obrazcem, Angel Gospodov, Raduj se, Pozdravljena, Kraljica, Pod tvoje varstvo pribežimo, Sveti angel, K tebi, o sveti Jožef, od Cerkve potrjene litanije, od Cerkve potrjene molitve za papeža ali škofa.