OZNANILA na 1. adventno nedeljo, 29. 11. 2020

ČUJMO, KER NE VEMO, KDAJ PRIDE HIŠNI GOSPODAR

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
»Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas!
Tako bo kakor s človekom,
ki je zapústil svoj dom in šel na potovanje.
Svojim služabnikom je izróčil oblast, vsakemu svoje opravilo,
vratarju pa je naróčil, naj čuje.
Čujte torej, ker ne veste,
kdaj se vrne hišni gospodar
zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori
da vas ne najde spečih, če pride nenadoma.
Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!«
(Mr 13,33-37)

Vstopili smo v adventni čas, s katerim se pripravljamo na Jezusov prihod. Prva adventna nedelja nas vabi k čuječnosti, saj ne vemo ne ure ne dneva, kdaj pride Gospod.
Biti »čuječ« pomeni biti pripravljen, na preži. Prvi adventni teden nas torej spodbuja k aktivni drži. Vsak ima svojo poklicanost in svoje poslanstvo, ki ga moramo odgovorno opraviti. Pazímo, da ne zaspimo, da ne obstanemo na pol poti!
Gospod, daj mi budno srce, da ti bom mogel ostati zvest!

NAPOVEDNIK
V petek, 4. 12., ob 20. uri je sestanek ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA na daljavo.

V nedeljo, 6. 12., ob 21h je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP1 na daljavo.

MAŠNI NAMENI
V pisarni lahko naročite MAŠNE NAMENE. S svojim mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju naše pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike. Sprejemamo mašne namene za december in januar.
Glede prostih terminov preverite na www.bazilika.info/mase, kjer izpolnite obrazec.

ADVENTNI ČAS
Čas duhovne in bogoslužne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra.
Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič.
K zunanjim in materialnim pripravam na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje prejem zakramenta sprave, razne odpovedi, post, dobra dela ali miloščino.
Latinska beseda adventus pomeni prihod. Poznamo dva Gospodova prihoda. Gospod je prvikrat na svet prišel kot človek, rojen iz Device Marije, njegov drugi prihod pa pričakujemo na sodni dan. Kristjani verujemo v Gospodovo nevidno prihajanje v srca ljudi po delovanju Svetega Duha oziroma v skrivnostno Božjo navzočnost v srcu vsakega človeka, kar lahko razumemo in dojemamo samo v moči vere.
Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov.
Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Tradicionalno se pri nas v cerkvah in po domovih pripravljajo adventni venci s štirimi svečami. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju.
Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje.

KORONAVIRUSNI UKREPI
Do preklica vsa KATEHEZA in srečanja skupin potekajo na daljavo.

Do preklica je udeležba vernikov pri sv. mašah prepovedana.

Med tednom ob 9h neposredno prenašamo sv. maše preko naše spletne strani, ob nedeljah pa je prenos sv. maše ob 8.30 na TV Exodus.

V cerkvi je do nadaljnjega dovoljena zgolj zasebna molitev ENEGA vernika ali ene družine ali članov istega gospodinjstva.

Po predhodnem dogovoru je SV. OBHAJILO izven maše dovoljeno deliti zgolj in samo posamično – enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. V tem primeru se vernik z duhovnikom po telefonu ali e-pošti predhodno dogovori za določeno uro.

Za SV. SPOVED smo na voljo v času dežurstva v pisarni, med tednom od 10h do 11h in od 17h do 18h, razen ob sredah. Spovedanec si mora pred vstopom razkužiti roke in vstopiti z masko.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
25. novembra 2020

Molitev v nastajajoči Cerkvi
Prve korake Cerkve v svet je narekovala molitev. Apostolski zapisi in pomembno pripovedovanje Apostolskih del nam obujajo podobo Cerkve na poti, delujoče Cerkve, ki pa v molitvenih srečanjih najde osnovo in spodbudo za misijonarsko delovanje. Podoba prve skupnosti v Jeruzalemu je oporna točka za vsako drugo krščansko izkušnjo. Luka v Apostolskih delih zapiše: »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvi« (Apd 2,42). Skupnost vztraja v molitvi.
Tukaj najdemo štiri bistvene značilnosti krščanskega življenja.
Prva: poslušanje učenja apostolov; druga: varovanje vzajemnega občestva; tretja: lomljenje kruha; in četrta: molitev.
Spominjajo nas, da ima obstoj Cerkve smisel samo, če ostane trdno združena s Kristusom, torej v skupnosti, njegovi besedi, evharistiji in molitvi. To je način, kako se združimo s Kristusom. Oznanjevanje in kateheza pričujeta o besedah in dejanjih Učitelja; stalno iskanje bratskega občestva varuje pred egoizmi in partikularizmi; lomljenje kruha uresničuje zakrament Jezusove navzočnosti med nami: On ne bo nikoli odsoten. On je ravno evharistija. On živi in hodi z nami. In na koncu še molitev, ki je prostor pogovora z Očetom, po Kristusu v Svetem Duhu.
Vir: www.vaticannews.va