Basilica minor

grb-ozadjeNovozgrajeno samostansko in župnijsko cerkev sv. Marije, Matere Usmiljenja, ki jo je 11. avgusta 1900 posvetil škof Mihael Napotnik, je 7. novembra 1906 papež Pij X. povzdignil v baziliko minor. To je bila prva bazilika v takratni Avstroogrski. Več o tem >>>

Beseda “basilica” prihaja iz grščine v pomenu “kraljeve hiše”. V katoliški Cerkvi bazilika predstavlja cerkev s posebnimi privilegiji. Poznamo dve vrsti bazilik: major in minor. Štiri velike (major) so v Rimu: Sv. Petra, sv. Janeza, sv. Marije Snežne in sv. Pavla zunaj obzidja. Manjše (minor) bazilike pa najdemo po vsem svetu.

Razlogi za imenovanje so lahko v starodavnosti, dostojanstvu, zgodovinskem pomenu, arhitekturni in umetnostni vrednosti cerkve ter/ali v pomenljivih krajih češčenja. Bazilika mora biti kraj aktivne in pastoralne liturgije.

Zaradi posebne povezanosti in občestva s papežem, morajo v bazilikah s posebno skrbjo praznovati praznike Sedeža sv. Petra (22. februarja), Sv. apostolov Petra in Pavla (29. junija) in obletnice izvolitve papeža oz. njegove postavitve v službo. V primeru papeža Frančiška je to 13. marec (izvolitev) in 19. marec (umestitev).

Več kot 1.740 cerkva po svetu je imenovanih za baziliko, od tega v Sloveniji 7 (Maribor – bazilika Matere usmiljenja, Sveta Gora – bazilika Marijinega Vnebovzetja, Brestanica – bazilika Lurške Matere Božje, Stična – bazilika Žalostne Matere Božje, Petrovče – bazilika Marijinega obiskanja, Brezje – bazilika Marije Pomagaj, Ptujska Gora – bazilika Marije Zavetnice).

Pridružitev veliki baziliki Marije Velike (basilica maior sancte Mariae Maioris)
Kapitelj patriarhalne liberianske bazilike v Rimu (bazilike Marije Velike) je dne 11. februarja 1906 mariborsko cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja, pridružil in povezal z večjo baziliko Marije Velike v Rimu. Tako more cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja doseči vse milosti, odpustke, predpravice in dovoljenja, ki so jih rimski papeži podelili liberijanski baziliki (baziliki Marije Velike). Več o tem >>>

KDAJ LAHKO PREJMEMO ODPUSTEK V NAŠI BAZILIKI?
V naši baziliki Matere Usmiljenja lahko prejmemo popolni odpustek:
• 25. 1.: patrocinij – Mati Usmiljenja (prenos milostne podobe v Maribor leta 1747)
• 2. 2.: Jezusovo darovanje v templju: Svečnica
• 11. 2.: Lurška Marija, obletnica pridružitve baziliki Marije Velike (1906)
• 22. 2.: Sedež apostola Petra
• 25. 3.: Gospodovo oznanjenje
• 31. 5.: Obiskanje device Marije
• 29. 6.: Sv. apostola Peter in Pavel
• 2. 8.: Marija Angelska – Porciunkula
• 5. 8.: Marija Snežna
• 11. 8.: Obletnica posvetitve cerkve (1900)
• 15. 8.: Marijino vnebovzetje
• 8. 9.: Marijino rojstvo
• 14. 9.: Povišanje sv. Križa
• 29. 9.: Sv. nadangel Mihael
• 1. 11.: Vsi sveti
• 7. 11.: Obletnica imenovanja za baziliko (1906)
• 21. 11.: Darovanje device Marije
• 8. 12.: Brezmadežno spočetje Device Marije
• 24. 12.: vigilija pred božičem
• 25. 12.: božič

In še na dneve, ki nimajo stalnega datuma:
• 1. adventna nedelja
• na kvatrno sredo v decembru, sreda 3. adventnega tedna
• na kvatrno sredo v postu, sreda 1. postnega tedna
• 2. postna nedelja
• velika sreda
• Velika noč
• ponedeljek v Križevem tednu, prošnji ponedeljek pred Vnebohodom
• na kvatrno sredo po Binkoštih, sreda po binkoštih
• na kvatrno sredo v septembru, sreda pred zadnjo soboto v septembru
• na papeško nedeljo: nedelja najbližje datumu izvolitve papeža (13. marec 2013)
• enkrat letno na dan, ki ga prosto izbere kateri koli vernik
• ob različnih slovesnostih in romanjih v baziliko

POGOJI ZA PREJEM ODPUSTKA
Popolni odpustek lahko prejmemo le enkrat na dan, delnega pa tudi večkrat. Pri popolnem odpustku se nam odpustijo vse časne kazni, pri delnem pa le delno. Popolne in delne odpustke lahko naklonimo dušam v vicah po načinu priprošnje, ne pa živim na zemlji; njim lahko pomagamo, da se sami odločijo zanje.
Izpolniti moramo predpisano delo in to ravno na predpisani dan, če je odpustek vezan na pobožen obisk cerkve ali kapele ali pokopališča.

POGOJI ZA PREJEM POPOLNEGA ODPUSTKA
Poleg zgoraj navedenih pogojev so še štirje:
• nenavezanost na greh;
• prejem zakramenta sv. spovedi; to je lahko deset dni prej ali pozneje;
• vreden prejem svetega obhajila;
• molitev po namenu svetega očeta (vera, očenaš in zdravamarija ter slavaočetu);

Sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta se priporočata na dan odpustka. Oboje je potrebno za vsak popolni odpustek. Ena spoved pa velja za več popolnih odpustkov, a seveda ne smemo biti navezani na greh.