Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, kajti dal si mu oblast nad vsemi živimi bitji, da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal. Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.
(Jn 17,1-3)Jezus nam je s svojo smrtjo na križu, z vstajenjem in s poveličanjem odprl pot, da bi dospeli v polno, večno in blaženo življenje. Da bi nam odprl to pot, ta prehod, se je moral Jezus odreči svoji slavi, se ponižati in postati pokoren vse do smrti, smrti na križu. Da je odprl pot v večno življenje, ga je stalo vse njegove krvi, in zahvaljujoč Njemu smo rešeni suženjstva greha. »A to ne pomeni, da je On storil vse, nam pa ni treba storiti ničesar; ne pomeni, da je šel On preko križa, mi pa ‘bomo šli v nebesa v kočiji’.« Naše odrešenje je zagotovo Njegov dar, a ker je zgodba ljubezni, potrebuje naš ‘da’ in našo soudeleženost, kakor nam to kažejo naša Mati Marija in vsi svetniki.
Papež FrančišekO, Sveti Duh, dopolni v nas delo, ki ga je začel Jezus. Naj nas noben interes ne naredi malodušne in ne izvotli v nas zahteve po pravičnosti. Nobena preračunljivost naj ne utesni neskončne širine ljubezni in je ne poniža v ozko sebičnost. Vse na nas naj bo veliko: ko iščemo in spoštujemo resnico; ko smo pripravljeni na žrtve, če je treba do križa in smrti. Vse na nas naj odgovarja molitvi, s katero se je Kristus v poslednjih trenutkih obračal na Očeta. Odgovarja naj tebi, Sveti Duh, ki sta te Oče in Sin hotela podariti Cerkvi in njenim ustanovam, posameznim dušam in celim narodom: tebe, o Duh ljubezni! Amen.
Po: Molitvenik ZMP
V sredo, 31. maja, na praznik obiskanja Device Marije, bo SKLEP ŠMARNIČNE POBOŽNOSTI.
S 1. junijem bodo DELAVNIŠKE SVETE MAŠE samo ob 9.00 in 19.00. Bazilika bo odprta od 7.00 do 20.00.
V mesecu juniju bomo pri svetih mašah brali VRTNICE, ki letos nosijo naslov: “ČEŠČENJE JEZUSOVEGA SRCA V NAŠIH DRUŽINAH. To so osebna izkustva redovnic, redovnikov, duhovnikov in laikov ob češčenju Jezusovega in Marijinega Srca, spoznali pa bomo tudi njihov odnos do tega Božjega zaklada. Pričevanja je zbral in uredil Alojz Snoj.
Od 2. do 4. junija bo v Veržeju DUHOVNI VIKEND ZA DRUŽINE.
V nedeljo, 4. junija, bo pri večerni sveti maši ob 19.00 s petjem sodelovala VOKALNA SKUPINA MINUTIAE, ki bo imela takoj po sveti maši še koncert.
MOLIMO ZA BIRMANCE
Birma je zakrament uvajanja, ki ga mlad človek prejme v času odraščanja in privajanja na samostojno življenje. Tisti, ki bi rad bil dober v določeni veščini, potrebuje poleg sebe mojstra, nekoga, ki tisto že »obvlada« in ima izkušnje. Mlad človek ob sebi potrebuje zrelega, trdnega človeka. Tukaj sta birmancu v pomoč boter in tudi celotno župnijsko občestvo. Vsi smo dolžni moliti in duhovno podpirati birmance. Zato vas kot njihov katehet prosim, da v času zadnjih priprav na birmo, ki bo v soboto, 17. junija, vsak dan molimo zanje. V svojih molitvah prosimo, da bi se birmanci v vsakdanjem življenju zmogli vedno znova odločati za Kristusa, za dobro; da bi znali v življenjskih odločitvah izbirati pravo pot; da bi vztrajali v ljubezni tudi takrat, ko je težko in je potrebna odpoved, ter da bi sledili Božjemu klicu in ljubezni.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 4. 6. 2017:
- ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
- ob 10.00: 1. berilo: Martina Majerle, 2. berilo: Aleš Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Bernardka Uratnik
- ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme
DUHOVNA ISKRICA
Kdor je dobrega srca, je vedno močan; trpi, vendar skriva svoje solze. Tolažbo najde v tem, da se iz ljubezni do Boga daruje za svojega bližnjega. (Sv. Pij iz Pietrelcine)
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Po izročilu zahodne Cerkve sta mož in žena, ki se poročita, podeljevalca zakramenta zakona. Ko si izkažeta privolitev in jo izrazita v telesni podaritvi, prejmeta velik dar. Njuna privolitev in združitev njunih teles sta sredstvo Božjega delovanja, ki ju naredi za eno meso. Pri krstu je bila njuna sposobnost, da se kot Gospodova služabnika združita v zakonu, posvečena, da bi odgovorila na Božji klic. /…/ Cerkveno pravo priznava tudi veljavnost nekaterih porok, ki se obhajajo brez posvečenega nosilca službe. Kajti naravni red je sprejet v odrešenje Jezusa Kristusa, tako da »med krščenimi ne more biti veljavne zakonske pogodbe, ne da bi bila ta hkrati zakrament«. Cerkev lahko zahteva, da je dejanje javno, storjeno v navzočnosti prič, in postavlja druge pogoje, ki so se skozi zgodovino spreminjali, toda to osebama, ki se poročita, ne odvzame značaja podeljevalcev zakramenta niti ne oslabi središčne vloge, ki jo ima privolitev moža in žene; ta privolitev sama po sebi utemeljuje zakramentalno zvezo. Vsekakor moramo več razmišljati o Božjem delovanju v poročnem obredu: to pride jasno do izraza v vzhodnih Cerkvah, ko poudarjajo pomen blagoslova nad poročencema kot znamenje daru Svetega Duha.
(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Zakrament zakona”, točka 75)
Dodaj odgovor