Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.«
(Jn 14,6-7)VEROVATI V BOGA IN VEROVATI V JEZUSA
Gospod je namreč rekel svojim učencem, naj verujejo v Boga in vanj, in to nista dve ločeni dejanji, temveč eno samo dejanje vere: popolna privolitev Očetovemu zveličavnemu delovanju po svojem Edinorojenem Sinu.
Z Novo zavezo je konec Očetove nevidnosti.
Bog je pokazal svoj obraz, Božji Sin pa nas je s svojim učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem osvobodil sužnosti greha, nam podaril svobodo Božjih otrok ter nam dal spoznati Božje obličje, ki je ljubezen. Boga lahko vidimo, saj je viden v Kristusu.
Samo če verujemo v Kristusa ter ostanemo povezani z njim, lahko njegovi učenci, mi vsi, nadaljujemo z njegovim nenehnim delovanjem v zgodovini. Gospod pravi: ‘Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal’ (Jn 14,12). Verovati v Jezusa, pomeni hoditi vsak dan za njim v naših običajnih vsakodnevnih opravilih.
Značilno za Božjo skrivnost je, da deluje na ponižen način. Počasi, počasi ustvarja v veliki zgodovini človeštva svojo zgodovino. Bog je postal človek, vendar na način, da bi ga njegovi sodobniki ter oblasti tistega časa lahko čisto prezrli. Trpel je in umrl ter kot Vstali Zveličar želi priti do človeštva samo po veri svojih, katerim se razodeva. Neprestano ponižno trka na vrata naših src in če mu odpremo, nas počasi usposobi, da vidimo.
Po: Benedikt XVI., O Jezusu iz Nazareta
Jutri, 15. maja, je SVETOVNI DAN DRUŽINE.
Ne pozabita, da je zakon več kot pravni posel, ki med dvema človekoma ureja posestna razmerja in preživnine. Če sta verna, je vajin zakon namreč skrivnost ljubezni, v kateri je sleherni trenutek navzoč Bog. (P. Bosmans, Za srečo v dvoje)Neki župnik je obiskoval družine v svoji župniji. Eni od družin je med pogovorom zastavil vprašanje: »Ali kaj molite skupaj?« »Gospod župnik,« je odgovoril oče, glava družine, »saj ob vsem družinskem natrpanem urniku nimamo časa za to.«
Duhovnik ni odnehal: »Če bi zbolel kdo od vaših, ali bi potem skupaj molili? Bi v tem primeru našli čas za nekaj družinske molitve?« »Mislim, da bi,« je odvrnil oče.
»Ali bi molili skupaj, če bi se kateri od družinski članov za dlje časa odpravil od doma?« »Gotovo, da bi,« je zatrdil oče.
Župnik je tedaj odgovoril: »Spraševal sem zgolj zato, da bi spoznali, da vaša težava glede molitve ni čas. Težava je v tem, ker mislite, da vam družinska molitev ni potrebna, ko vam gre vse gladko.«
Po: B. Rustja, Zgodbe za skladen zakon in družino
V sredo, 17. maja, vas ob 20. uri vabimo na predavanje z naslovom IZZIVI NEPLODNOSTI: MOŽNOSTI IN REŠITVE. Predavanje bo v veliki samostanski dvorani. Predaval bo dr. Tadej Strehovec (frančiškan, moralni teolog in strokovnjak za bioetiko). Lepo vabljeni!
V soboto, 20. maja, bo ob 20. uri SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.
V nedeljo, 21. maja, bodo pri svetih mašah prepevali:
ob 8.30 – župnijski pevski zbor pod vodstvom g. Francija Divjaka in ob orgelski spremljavi ge. Marije Dovečar;
ob 10.00 – vokalna skupina Mater Misericordiae pod vodstvom g. Aleša Marčiča;
ob 11.30 – moški zbor Janka Kersnika iz Lukovice pod vodstvom g. Tadeja Praznika.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 21. 5. 2017:
- ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
- ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
DUHOVNA ISKRICA
Če iščeš Boga in ne veš, kje bi začel, se uči moliti. Najprej se potrudi, da boš vsak dan molil. (Mati Terezija)
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
Družina je podoba Boga, ki (…) je občestvo oseb. Pri krstu je Očetov glas Jezusa predstavil kot svojega ljubljenega Sina in v tej ljubezni nam je dano prepoznati Svetega Duha /…/. Jezus /…/ ni samo postavil zakona in družine v njuno prvotno stanje, temveč zakon tudi povzdignil v zakramentalno znamenje njegove ljubezni do Cerkve /…/. V človeški družini, združeni v Kristusu, je vnovič vzpostavljena »podoba in sličnost« Svete Trojice /…/, skrivnost, iz katere izvira vsaka prava ljubezen. Zakon in družina prejemata od Kristusa – po Cerkvi – milost Svetega Duha, da bi pričevala o evangeliju Božje ljubezni. Zakrament zakona ni družbena pogodba, nepomemben obred ali golo zunanje znamenje določene zaveze. Zakrament je dar za posvečenje in odrešenje zakoncev /…/. »Zakonca torej spominjata Cerkev stalno na to, kar se je zgodilo na križu; drug za drugega in za otroke sta priči odrešenja, ki sta ga deležna po zakramentu«. Zakon je poklicanost, je odgovor na poseben klic živeti zakonsko ljubezen kot nepopolno znamenje ljubezni med Kristusom in Cerkvijo. Zato mora biti odločitev za poroko in za družino sad zavestne poklicanosti.(Tretje poglavje “Poklicanost družine: gledati Jezusa”, podpoglavje “Zakrament zakona”, točki 71 in 72)
Dodaj odgovor