Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« On pa je odgovoril: »Pisano je: ‚Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust‘« (Mt 4,1-4).
JEZUSOVE IN NAŠE SKUŠNJAVE
Na prvo postno nedeljo ponovno razmišljamo o skušnjavah. Ni dovolj, če mislimo, da je bil Jezus skušan, tako kot smo največkrat skušani mi vsi. Skušan zaradi tega, ker bi si pač želel malo več prijetnega življenja, malo več imetja, ugleda in oblasti. Satan je Jezusa skušal drugače. Vendar take skušnjave za nas ljudi ne veljajo. Jezus bi si lahko svoje človeško življenje malo olajšal, si kakšno težavo prihranil. Vsaj takšno, ki si je mi ne moremo prihraniti. Toda v tem primeru bi ne bil do konca nam enak, bi ne bil do konca naš brat, in v tem primeru bi tudi ne mogel biti naš Odrešenik. Dokler bi bilo prijetno, bi bil človek, ko bi pa začelo postajati težavno, bi preprosto prenehal biti človek in bi se umaknil. Tako nekako kot delamo mi. Dokler ni preveč obremenjujoče, dokler ni preveč težavno, smo kristjani. Ko pa naše krščanstvo postane težko, zahtevno, ko nam prekriža naše življenjske načrte, takrat smo tudi mi v skušnjavi, da bi opustili svoje krščanstvo in se vrnili v poganstvo. Toda Jezus je ostal zvest svojemu poslanstvu, da bo naš Odrešenik tudi za ceno trpljenja. Zato je to tudi za nas zgled zvestobe, da bi tudi mi ostali kristjani do konca, ne samo tedaj, ko Bog usliši naše življenjske prošnje in naše življenjske želje, dokler ravna z nami, kakor mi hočemo in si želimo, ampak tudi takrat, kadar njegova volja ni naša volja in ko njegova pota niso naša pota.
škof dr. Anton Stres
NAPOVEDNIK
V torek, 7. marca, odpade verouk za 6. in 7. razred ter birmance.
V sredo, 8. marca, bo v naši baziliki srečanje dekanijskih duhovnikov – REKOLEKCIJA. Ob 9. uri bo somaševanje dekanijskih duhovnikov in križev pot.
V petek, 10. marca, in v soboto, 11. marca, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek predavanj ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.
V nedeljo, 12. marca, bo pri sv. maši ob 10. uri sodelovala vokalna skupina Mater Misericordiae.
V nedeljo, 12. marca, bo ob 16.30 srečanje članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Bratje in sestre FSR lepo vabljeni.
Od 17. do 19. marca bo v Rošpohu DUHOVNI VIKEND ZA BIRMANCE. Duhovno pripravo na birmo bosta vodila p. Janez Papa in Fani Pečar. Udeležba za birmance je obvezna.
KRIŽEV POT
V postnem času vas vabimo k pobožnosti Križevega pota ob sredah in petkih po sv. maši ob 9. uri in pred večerno sv. mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30.
V znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, nesreč na cestah in bolezni, ki so posledica alkohola, vas vabimo, da se pridružite postni akciji 40 DNI BREZ ALKOHOLA.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 12. 3. 2017:
- ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
- ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
- ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR
POSTNA PREDAVANJA
V postnem času vas vabimo na postna predavanja:
• sobota, 11. marec:
p. Branko Cestnik: Premik k družini v družbi in Cerkvi
• sobota, 18. marec:
p. dr. Viktor Papež: Družina in odsotnost očeta – družina “brez očeta”
• sobota, 25. marec:
Lidija in Jože Kociper: Pot iz vražjega dialoga v družini
• sobota, 1. april:
Marinka Černetič: Čuječnost v vsakdanjiku družine
DUHOVNA ISKRICA
Gospodov križ obsega svet; njegov križev pot prehaja kontinente in čase. Pri križevem potu ne moremo biti zgolj gledalci. Tudi mi smo vključeni vanj in zato moramo poiskati svoj prostor, kje smo?
(Benedikt XVI.)
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
/…/ [I]deologija, ki /…/ »zanika razliko in medsebojno naravno naravnanost med moškim in žensko /…/ spodkopava /…/ temelje družine. /…/ »/…/ [R]evolucija na področju človeškega spočetja [je] uvedla možnost manipuliranja z aktom spočetja in ga naredila neodvisnega od spolnega odnosa med moškim in žensko. Človeško življenje in starševstvo sta tako postali stvarnosti, ki /…/ sta v prvi vrsti podvrženi željam posameznika ali para«. /…/ Ne zapádimo grehu, da bi nadomestili Stvarnika! Kot ustvarjena bitja nismo vsemogočni. Stvarjenje je obstajalo pred nami in ga moramo sprejeti kot dar. Hkrati smo poklicani, da varujemo svojo človeškost /…/, da jo sprejemamo in spoštujemo táko, kot je bila ustvarjena. Zahvaljujem se Bogu, ker veliko družin – daleč od tega, da bi se imele za popolne – živi v ljubezni, uresničuje svojo poklicanost in gre naprej, čeprav na poti velikokrat pade. /…/ Ne ujemímo se v past, v kateri bi se izčrpali s samoobrambno držo pritoževanja, temveč raje prebudimo misijonarsko ustvarjalnost! V vseh situacijah »čuti Cerkev potrebo po tem, da pove besedo resnice in upanja. (…) Velike vrednote krščanskega zakona in družine ustrezajo tistemu iskanju, ki prežema človeško bivanje«. Če vidimo veliko težav, so te /…/ klic k temu, »da v nas samih sprostimo /…/ preroške sanje, preobražajoča dejanja in /…/ domiselnost ljubezni«.
(Drugo poglavje “Realni položaj in izzivi družine”, podpoglavje “Izzivi”, točke 56–57).
Dodaj odgovor