GOSPOD PRIHAJA, POJDIMO MU NAPROTI
Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko:
»Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam,
ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti.
Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih.
Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja.
Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje.
Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale.
Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹
Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke.
Nespametne so rekle preudarnim:
›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹
Toda preudarne so odvrnile:
›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas.
Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹
Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene,
so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla.
Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹
On pa je odgovóril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹
Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«
(Mt 25,1-13)Prilika o nespametnih in preudarnih devicah pokaže pomembnost pripravljenosti na srečanje z Gospodom.
Imeti olje (vero) ni samo po sebi umevno! Zato je pomembno, da znamo biti hvaležni za dar vere!
NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.Popoldne ob 16.30 je srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.
Popoldne ob 16.30 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.
SLAVLJENJE, 16. 11.
Vsak TRETJI ČETRTEK v mesecu OB 20. URI ste lepo vabljeni na SLAVLJENJE, ki poteka v naši baziliki.
Slavljenje je oblika molitve pred Najsvetejšim s prepletanjem prepevanja slavilnih pesmi, poslušanja božje besede, tihote in spontanih prošenj ali zahval. Slavljenju v cerkvi sledi še druženje v dvorani ob cerkvi. Lepo vabljeni!
SV. ELIZABETA OGRSKA, 17. 11.
Elizabeta Ogrska se je poročila s turingijskim mejnim grofom Ludvikom IV. leta 1221. Že naslednje leto je rodila prvega otroka, sina Hermana, dve leti kasneje hčerko Zofijo, tri leta za njo pa še hčerko Gertrudo. Ta se je rodila po očetovi smrti. Ludvik je namreč umrl leta 1227 v Otrantu na poti v Palestino, ko se je pridružil križarski vojski.
Po moževi smrti je Elizabeta zapustila Wartburg ter odšla v Eisenach, kasneje pa v Marburg. Živela je zelo skromno. Na veliki petek se je z rokami na oltarju frančiškanske cerkve v Marburgu odrekla vsemu posvetnemu blišču. Z veliko vnemo se je posvečala delom usmiljenja. V Marburgu je z lastnimi sredstvi dala zgraditi bolnišnico, kjer je zbrala najrevnejše bolnike ter jim potrpežljivo stregla.
Umrla je, stara komaj 24 let, 17. novembra 1231. Na njenem grobu so se že naslednji dan po pogrebu začeli goditi čudeži, zato jo je papež Gregor IX. leta 1235 razglasil za svetnico. Je glavna zavetnica Frančiškovega svetnega reda. Ob njihovem prazniku voščimo vsem bratom in sestram Frančiškovega svetnega reda!
POSKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravstveno osebje bo spet na voljo za ZDRAVSTVENO VZGOJNO SVETOVANJE, obenem pa bodo zainteresiranim opravili tudi MERJENJE KRVNEGA TLAKA in KRVNIH VREDNOSTI.
Ta torek, 14. 11., od 9.30 do 11.00.
KATEHEZA ZA ODRASLE
Vsako sredo ob 17. uri potekajo srečanja VEROUKA ZA ODRASLE, obenem pa je organizirano tudi varstvo otrok udeležencev. Zakaj ne bi tudi vi poglobili poznavanja naše krščanske vere?
SVEČE MATERE USMILJENJA
Na voljo so spominske sveče Matere Usmiljenja, s katerimi lahko obogatite svoje domove ali pa jih podarite tistim, ki ne morejo več v našo baziliko.
Hvala za vse vaše darove, ki so potrebni za vzdrževanje cerkve in samostana.MAŠNI NAMENI
V pisarni ali prek spleta lahko naročite MAŠNE NAMENE. Z mašnim namenom se lahko zahvalimo za prejete dobrote, prosimo za blagoslov ljudi, dogodkov in življenja pred nami, priporočamo božjemu usmiljenju pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
8. november 2023
Veselje vere med neverujočimi
Božja služabnica Madeleine Delbrêl (1904-1964) je bila socialna delavka, pisateljica in mistikinja ter je več kot trideset let živela na revnih delavskih obrobjih Pariza. Madeleine, ki je najstništvo živela v agnosticizmu – v nič ni verovala –, se je stara okoli dvajset let srečala z Gospodom, potem ko je nanjo naredilo velik vtis pričevanje nekaterih verujočih prijateljev. Podala se je na pot iskanja Boga in dala glas globoki žeji, ki jo je čutila v sebi. Razumela je, da je »praznina, ki je kričala v njeni tesnobi«, Bog, ki jo je iskal. Veselje vere jo je pripeljalo do tega, da je dozorela izbira za življenje, ki je v celoti podarjeno Bogu, v srcu Cerkve in v srcu sveta, preprosto tako, da je v bratstvu delila življenje »ljudi z ulice«. Poetično se obrača k Jezusu in zapiše: »Da bi bili s Teboj na Tvoji poti, moramo hoditi, četudi nas naša lenoba prosi, da bi ostali. Izbral si nas, da bi bili v nenavadnem ravnovesju, ravnovesju, ki ga je mogoče vzpostaviti in ohraniti le v gibanju, le v zagonu. Nekako tako kot kolo, ki ne more stati, ne da bi se obračalo […] Vzravnani smo lahko samo s premikanjem naprej, z gibanjem, v zagonu dejavne ljubezni.« To je tisto, kar imenuje »duhovnost kolesa«. Samo tako, da hodimo, živimo ravnovesje vere.
Pustila se je izzvati kriku revnih. Čutila je, da mora živi Bog evangelija goreti v nas, dokler ne ponesemo njegovega imena tistim, ki ga še niso našli.
Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor