Iz sv. evangelija po luku (Lk 15,5-6)
»Kdo izmed vas, ki ima sto ovac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na svoje rame; in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ‚Veselite se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, ki se je bila izgubila.‘«Človek je krona vsega stvarstva, božji ljubljenec. Vsak človek je Bogu neizmerno dragocen. Vedno in povsod ga išče in mu izkazuje usmiljenje in ljubezen. Tudi, ko se človek z grehom oddalji od Boga, je Bog tisti prvi, ki išče človeka. V svoji brezmejni ljubezni mu odpušča grehe in izkazuje usmiljenje. Prav to nam hoče Jezus povedati v priliki o izgubljeni ovci in izgubljeni drahmi (Lk 15,1-10), še zlasti v priliki o izgubljenem sinu: »Ko je bil sin še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil« (Lk 15,20).
KRŠČANSKA MEDITACIJA
Jezuiti vabijo na URO KRŠČANSKE MEDITACIJE, ki bo v ponedeljek, 12. septembra ob 17.30 v cerkvi sv. Rešnjega Telesa, na Cesti zmage v Mariboru.
DAN KONGREGACIJE
Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja vabijo v torek, 13. septembra na DAN KONGREGACIJE. Zjutraj bo sv. maša v cerkvi materne hiše na Strossmayerjevi 17.
POVIŠANJE SV. KRIŽA
V sredo, 14. septembra je slovesni praznik POVIŠANJA SV. KRIŽA. Med vsemi svetimi podobami Cerkev najbolj časti podobo svetega križa, na katerem je naš Gospod Jezus Kristus daroval svoje življenje za nas. Križ zgovorno priča o Jezusovem trpljenju in poveličanju. Je pa tudi obljuba in zagotovilo našega poveličanja, če po njegovih besedah vsak dan sprejmemo vsak svoj križ – naloge in nadloge – ter zvesto hodimo za njim.
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
V petek, 16. septembra bo ob 20.00 SEJA ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA. Vsi člani ŽPS in predstavniki skupin lepo vabljeni.
VTISNJENJE RAN SV. FRANČIŠKU
V soboto, 17. septembra Frančiškovi redovi praznujemo praznik VTISNJENJA RAN SV. FRANČIŠKU. Frančišek se je rad umaknil v samoto, kjer je molil in premišljeval. Na gori La Verna v Toskani je imel Frančišek kamnito kapelico. Ko je noč počasi pojenjala in je dan že skoraj vstal, je Frančišek na nebu videl serafa s šestimi perutmi, ki se mu je bližal in ki je v sebi nosil podobo križanega človeka. Frančišek se je serafa prestrašil, a obenem čutil radost nad milostnim Kristusovim pogledom in bolest sočutja, ko ga je videl pribitega na križ. Sv. Frančišek je stigme ali Kristusove rane prejel 17. septembra 1224, ob svojem zadnjem obisku gore La Verna.
35. STIČNA MLADIH,
vseslovensko srečanje mladih katoličanov, bo v soboto, 17. septembra, od 9. do 18. ure ob cistercijanskem samostanu v Stični. V svetem letu usmiljenja nas bo vodilo geslo: “Sem orodje Božjega usmiljenja”, ki ga je navdihnila poslanica papeža Frančiška mladim. Ekipa več kot 200 prostovoljcev je pripravila pester in zanimiv program za mlade od 14. do 29. leta starosti. Vabljeni, da se pridružite mladim iz vse Slovenije, ki skupaj praznujejo svojo mladost in vero.
Letos bodo v Stični tudi italijanska rockovska skupina »The Sun«, generalni opat cistercijanskega reda, p. Mauro Giuseppe Lepori OCist, vodstvo evropske organizacije katoliških študentov JECI-MIEC in slovenski škofje. Mladi lepo vabljeni.
Iz Maribora bo organiziran avtobusni prevoz. Prispevek za prevoz je 10€, za srečanje v Stični pa 5 €. Prijave pri p. Janezu (janez.papa@rkc.si) do ponedeljka, 12.9.2016!
KIP FATIMSKE MARIJE
V soboto, 24. septembra, nas obišče KIP FATIMSKE MARIJE. Ob 8.30 bo slovesni sprejem, ob 9. uri sv. maša in ob 10.30 slovo ter odhod v stolno cerkev.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 18.9.2016:
- ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Aleš Frece
- ob 11.30: 1. berilo: Bernardka Uratnik, 2. berilo: Anastazija Brkljačič
- ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak
GODOVI V TEM TEDNU:
PONEDELJEK – Marijino ime
TOREK – Janez Zlatousti, škof in cerkveni učitelj
SREDA – Povišanje sv. Križa
ČETRTEK – Žalostna Mati Božja
PETEK – Kornelij, papež
SOBOTA – Vtisnjenje ran sv. Frančišku
NEDELJA – Jožef Kupertinski, duhovnik, redovnik
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
»Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.« (Lk 15,31)
Danes vemo, da moramo za to, da bi mogli odpustiti, doživeti osvobajajočo izkušnjo: razumeti sami sebe in odpustiti samim sebi. Naše napake ali kritični pogledi ljudi, ki jih ljubimo, so nas pogosto privedli do tega, da smo izgubili naklonjenost do nas samih. To povzroči, da se končno varujemo pred drugimi, bežimo pred naklonjenostjo in tako se v medsebojnih odnosih v nas množijo strahovi. Tedaj postane obtoževanje drugih lažno olajšanje. Svojo osebno zgodovino je treba vključiti v molitev, sprejeti sebe, znati shajati s svojimi omejitvami in celo odpustiti samim sebi, da bi enako držo imeli tudi v odnosu do drugih. Toda to predpostavlja izkušnjo, da je Bog nam odpustil, da smo bili nezasluženo – in ne zaradi naših zaslug – deležni opravičenja. Dosegla nas je ljubezen, ki je bila pred vsakim našim delom in ki vedno dá novo priložnost, jo podpira in spodbuja. Če sprejmemo, da je Božja ljubezen brezpogojna, da Očetove prijaznosti ne smemo ne kupiti ne plačati, tedaj bomo lahko ljubili ne glede na vse in odpuščali drugim, tudi ko so do nas krivični. V nasprotnem primeru naše življenje v družini ne bo več kraj razumevanja, spremljanja in spodbujanja, temveč bo postalo prostor stalnih napetosti in medsebojnega kaznovanja.
(Deveto poglavje “Ljubezen v zakonu”, podpoglavje “Odpuščanje”, 107. in 108. točka)
DUHOVNA ISKRICA
Vsaka hiša ima svojo sončno in senčno stran. Vsak človek ima svoje slabe in dobre lastnosti. Ni tako hudobnega, da bi v kakšni reči dober ne bil. Pa tudi tako dober ni nobeden, da bi se kaj ne pregrešil.
(bl. Anton Martin Slomšek)
YOUCAT – molitvenik za mlade
Zakaj moje srce ni z ničimer zadovoljno?
Ne sme te vznemirjati, da je tvoje srce tako veliko, tako nemirno, tako polno hrepenenja.
Bog je naše srce ustvaril tako, da ni zadovoljno z ničimer drugim, kakor samo z Bogom.
Dopusti notranjo praznino v sebi – saj je prostor, v katerem se lahko naseli Bog. Bog hoče, da smo srečni. Želi nas izpolniti do zadnjega vlakna našega bitja – pa ne z neko »energijo«, ampak s samim seboj. Bog ne podarja nič manjšega kakor samega sebe. Želi, da bi bilo naše veselje popolno in neskončno. Naše srce je ustvaril tako neizmerno prostrano, da bi v njem mogel prebivati njegov Sveti Duh.
Dodaj odgovor