OZNANILA na 10. nedeljo med letom, 11. 6. 2023

KRISTUS JE PRIŠEL ISKAT GREŠNIKE

Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal moža,
Mateja po imenu, ki je sedél pri mitnici,
in mu je rekel: »Hôdi za menoj!«
In ta je vstal in šel za njim.
Medtem ko je bil v hiši pri mizi,
je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov.
Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci.
Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem:
»Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?«
On pa je to slišal in rekel:
»Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni.
Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede:
Usmiljenja hočem in ne žrtve.
Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
(Mt 9,9-13)

Jezus je pri mitnici opazil cestninarja Mateja in ga nemudoma povabil, naj gre za njim.
In Matej je takoj šel za njim.
Zlobni farizejski jeziki pa so takoj iskali priložnosti, da bi očrnili Matejevo poslušnost.
Jezus jim razloži namen svojega poslanstva.
Gospod, pomagaj mi, da bom znal biti poslušen kot Matej in da ne bom kot farizeji nikoli opravljal ali obrekoval drugih ljudi!

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne ob 15. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

Popoldne ob 16.30 uri je srečanje FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

V petek in soboto, 16. in 17. 6., bo potekala pri nas PRIPRAVA NA ZAKON.

Prihodnjo nedeljo, 18. 6., bo pri sv. maši ob 11.30 srečanje in piknik NEKDANJIH IN SEDANJIH MINISTRANTOV.

STOLETNICA ROJSTVA
Danes pri sv. maši ob 8.30 proslavljamo tudi STOLETNICO ROJSTVA g. Antona Roškerja. Rojen je bil 9. junija, krščen pa na današnji dan. Bog vas živi!

SKLEP KATEHETSKEGA LETA
Danes pri sv. maši ob 10h sklepamo to katehetsko leto. Otroci bodo prejeli veroučna spričevala.
Verouka ne bo do meseca septembra, vsako nedeljo pa ste tudi med počitnicami povabljeni k sv. maši!

ANTONOVI KRUHKI, 13. 6.
Na praznik sv. Antona Padovanskega bomo pri dopoldanski in večerni sv. maši blagoslovili Antonove kruhke, ki si jih boste lahko vzeli domov.
Vsi darovi bodo namenjeni za delovanje župnijske Karitas. Bog povrni!

SRCE JEZUSOVO
Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Praznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti, v jedro, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile.

MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE
Praznik Marijinega brezmadežnega srca Katoliška cerkev obhaja dan po prazniku srca Jezusovega.
Marija je hranila v svojem srcu vse, kar se je nanašalo na Jezusa. Zato smemo reči, da sta tudi odgovor na angelovo oznanilo Mariji in zato tudi spev Magnifikat prihajala iz Marijinega srca, iz tistega skrivnostnega jedra Marijinega bitja, od koder izvirajo najgloblje in temeljne človekove življenjske odločitve.

VRTNICE 2023
V mesecu juniju pri mašah prebiramo VRTNICE z naslovom Apostol Jezusovega Srca in ljubezni do bližnjega, ki govorijo o mučeniškem duhovniku Francu Saleškem Gomilšku (1872-1943).

SVEČE MATERE USMILJENJA
Na voljo so spominske sveče Matere Usmiljenja, s katerimi lahko obogatite svoje domove ali pa jih podarite tistim, ki ne morejo več v našo baziliko.
Hvala za vse darove, ki jih boste ob tem namenili, saj zbiramo sredstva za obnovo strehe nad dvorano. Bog povrni!

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
7. junij 2023
Sveta Terezija Deteta Jezusa

Danes naj nam torej pomaga pričevanje svete Terezike. Rodila se je pred 150 leti in ob tej obletnici ji nameravam posvetiti apostolsko pismo.
Je zavetnica misijonov, a nikoli ni bila v misijonih. Bila je karmeličanska redovnica in njeno življenje je bilo zaznamovano z majhnostjo in šibkostjo: sama sebe je opisovala kot »majhno zrno peska«. Bila je slabega zdravja in umrla je pri komaj 24 letih. A če je bilo njeno telo bolno, je bilo njeno srce goreče, saj je bilo misijonarko. V svojem dnevniku pripoveduje, da je bila njena želja biti misijonarka in da je to želela biti ne le nekaj let, ampak do konca življenja, pravzaprav do konca sveta. Terezija je bila »duhovna sestra« več misijonarjev: iz samostana jih je spremljala s svojimi pismi, molitvami in nenehnimi žrtvami, ki jih je darovala zanje. Ne da bi se pokazala, je posredovala za misijone kot motor, ki skrit daje vozilu moč, da se premika naprej. Vendar pa je sestre redovnice pogosto niso razumele: od njih je imela »več trnja kot vrtnic«, a je vse sprejemala z ljubeznijo, potrpežljivostjo in skupaj z boleznijo darovala tudi vsa obsojanja in nerazumevanja. In to je počela z veseljem za potrebe Cerkve, da bi, kot je rekla, »vrtnice trosila na vse«, zlasti na najbolj oddaljene. Lahko se vprašamo: Od kod izvira vsa ta gorečnost, ta misijonarska moč in to veselje do posredovanja?
Vir: www.vaticannews.va

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.