OZNANILA na 3. postno nedeljo, 20. 3. 2022

POKORA ODVZAME BOŽJO KAZEN

Prav v tistem času je bilo v množici navzočih nekaj ljudi,
ki so Jezusu pripovedovali o Galilejcih,
katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami.
Odgovóril jim je:
»Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci,
ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne.
A če se ne spreobrnete, vas vse čaka enak konec.
Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil,
mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema?
Povem vam, da ne.
A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«
In povedal je tole priliko:
»Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo.
Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel.
Rekel je svojemu vinogradniku:
›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem.
Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹
Ta pa mu je odgovóril:
›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim.
Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« (Lk 13,1-9)

Kaj je vzrok in kaj posledica? Temeljno vprašanje, na katerega opozori tudi Jezus.
Gospod, pomagaj mi, da bom živel v zvestobi do tebe in da bom obrodil dober sad.

NAPOVEDNIK
Pri sv. maši ob 8.30 prepeva ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR.

Popoldne ob 16. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

Prihodnjo nedeljo, 27. 3., pri sv. maši ob 10. uri sodeluje z glasbo družina Marčič.

Prihodnjo nedeljo, 27. 3., je ob 15. uri na Pekrski Gorci DEKANIJSKI KRIŽEV POT. Začetek je pri spodnji kapelici (na studenški strani).

Prihodnjo nedeljo, 27. 3., pri sv. maši ob 19. uri sodeluje PEVSKI ANSAMBEL ELINOR pod vodstvom Roberta Feguša.

GOSPODOVO OZNANJENJE
Gospodovo oznanjenje je Gospodov in Marijin praznik. Seveda je bolj Gospodov, kar dokazuje skrivnost, ki jo slavimo: Kristusovo učlovečenje in Marijin pristanek, da se Kristus učloveči pod njenim srcem.
Skozi zgodovino so bila različna poimenovanja praznika, slednjič se je ustalilo sedanje ime. Včasih je 25. marec, ki je spomladansko enakonočje, veljal za dan stvarjenja sveta in prav zato tudi dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje, to se pravi za povzdignjene k veličastvu Božjega otroštva, omogočeno s Kristusovo velikonočno skrivnostjo.
Bogoslužje nas ob tem praznovanju usmerja na Kristusa in Marijo. Na Kristusa, ki postane človek, izpolnjuje Očetovo voljo in tako uresničuje delo odrešenje človeškega rodu. Na Marijo, ki s svojim zgodi se pristane, da bo Kristusova mati, s tem pa stopi v zgodovino odrešenja kot soodrešiteljica.

POSTNE DELOVNE SOBOTE
V postnem času imamo za otroke postne delovne sobote, kjer se pripravljamo na praznovanje velike noči.
Srečanja potekajo od 10h do 13h:
– Sobota, 26. 3.: OTROCI 3. RAZREDA, ki se v tem katehetskem letu pripravljajo na prvo sveto obhajilo.
– Sobota, 2. 4.: OTROCI 4., 5., 6., 7., 8. IN 9. RAZREDA.

TEDEN DRUŽINE
Od 19. do 25. marca poteka TEDEN DRUŽINE pod geslom »Družinska ljubezen: poklicanost in pot k svetosti.« Vsi lepo povabljeni, da se v tem tednu vsak dan od 20.00 do 20.20 ure preko spleta pridružite družinam iz vseh slovenskih škofij in večjih družinskih organizacij. Prisluhnili bomo pričevanjem nekaterih družin, skupaj zapeli in v molitvi izročili vse naše prošnje Bogu.
Povezava:
– Zoom
– Youtube
– Facebook

SINODALNA SREČANJA
Pred nami je še zadnji sinodalni pogovor v naši župniji. V soboto, 26. 3., ob 15. uri.
Prijavite se v pisarni oz. prek e-pošte: sinodalni.pogovori@bazilika.info
Spremljajte našo spletno stran o sinodi: www.bazilika.info/sinoda

KRIŽEV POT
Križev pot v naši baziliki molimo oz. premišljujemo vsako sredo in petek po sveti maši ob 9. uri in zvečer ob 18.30 ter v nedeljo ob 18.30.
V času vojne v Ukrajini, je molitveni namen križevih potov za mir.

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
16. marca 2022
Starost, vir za brezskrbno mladost
Ali se ne zgodi včasih tudi nam – ko nas premaga občutek nemoči pred zlom ali smo demoralizirani zaradi »prerokov nesreče« – da bi bilo boljše, da se ne bi nikoli rodili? Ali moramo dati prav določenim nedavnim teorijam, ki obsojajo človeško vrsto kot evolucijsko škodo za življenje na našem planetu? Vse negativno? Ne.
Dejansko smo pod pritiskom, izpostavljeni nasprotnim si spodbudam, ki nas pustijo zbegane.
Na eni strani imamo optimizem večne mladosti, ki ga podžiga izjemen tehnični napredek, ta pa nam orisuje prihodnost, polno najučinkovitejših in od nas pametnejših strojev, ki bodo pozdravili naše bolezni in za nas našli najboljše rešitve, da ne bi umrli – svet robotov.
Po drugi strani pa se zdi, da je naša domišljija vedno bolj osredotočena na predstavo o končni katastrofi, ki nas bo izničila. Kar se zgodi z morebitno atomsko vojno. »Dan potem« – če še bomo, dnevi in ljudje – bo treba začeti z ničle. Vse uničiti, da bi začeli z ničle. Seveda ne želim banalizirati teme napredka. A zdi se, da se simbol potopa vse bolj uveljavlja v našem nezavednem. Sedanja pandemija med drugim precej pritiska na našo brezskrbno predstavo o stvareh, ki so pomembne za življenje in njegovo usodo.

Vir: www.vaticannews.va