POTREBNO JE BILO, DA JE KRISTUS VSTAL OD MRTVIH
Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu
in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu,
ki ga je imel Jezus rad,
ter jima rekla:
»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.
Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu.
Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob.
Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi,
a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu;
in videl je in veroval.
Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.
(Jn 20,1-9)Vstajenjsko jutro je najprej navdajalo s strahom in negotovostjo. Vendar se učenci želijo prepričati kako in kaj se je zgodilo.
Vstopijo v temo groba, da razsvetlijo spoznanje. Vidijo in verujejo.
Gospod, razsvetli mi srce in razum, da bom doumel Pisma in tudi sam mogel videti tvoja čudovita dela in verovati!
NAPOVEDNIK
V torek, 6. 4., ob 20.00 je srečanje zakonske skupine JP3 na daljavo.V nedeljo, 11. 4., ob 21.00 je srečanje zakonske skupine JP1 na daljavo.
VELIKONOČNA OSMINA
Vstajenjska nedelja se podaljša na celoten teden, ki ji sledi. Vseh osem dni tako postane en sam in edini veliki dan veselja in praznovanja vstajenja.
»To je dan, ki ga je naredil Gospod. Veselimo se ga in se radujmo. Aleluja. Aleluja.«
Glavne prošnje vseh maš v velikonočni osmini poudarjajo, da je praznovanje resnično takrat, ko vse naše življenje izraža moč resnice vstajenja. Vsemogočni večni Bog, ki si s smrtjo in vstajenjem svojega Sina ljudem podaril spravo in mir, pomagaj nam, da bomo z življenjem pričevali z skrivnost, ki jo v veri obhajamo. Molitev po obhajilu pa poudarja, da smo vsi, ki smo bili krščeni v skrivnost Jezusove smrti in vstajenja, v Njem, ki je Živi, že nove stvari, novi ljudje, deležni Božje ljubezni, ki se kaže v notranji svobodi in ponovno odkriti nedolžnosti srca. Veselje, ki ga nam ne more nihče ukrasti nas varuje v tej svobodi in čistosti srca. V tem je smisel velikonočne aleluje, ki jo vsak dan z zanosom prepevamo. Aleluja odpre naše zgodbe in vso našo zgodovino v skrivnost Božje ljubezni do vsakega človeka in vseh ljudi vseh časov.
Velikonočni čas obhajamo petdeset dni od velike noči do praznika Binkošti, ko se spominjamo prihoda Svetega Duha.
V tem času je liturgična barva bela, ob oltarju pa stoji velika velikonočna sveča, ki predstavlja vstalega Kristusa.
NADŠKOFIJA MARIBOR
Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 razdelil takratno mariborsko škofijo na tri škofije: Maribor, Celje in Murska Sobota. Obenem je bila ustanovljena nova cerkvena pokrajina – Mariborska metropolija, tako je škofija postala nadškofija in metropolija, takratni škof Kramberger pa nadškof metropolit.
Istočasno je bila v južnem delu ljubljanske nadškofije ustanovljena škofija Novo mesto, ki skupaj s koprsko škofijo oblikuje Ljubljansko metropolijo.
KATEHEZA / VEROUK
Z zaostritvijo epidemioloških ukrepov smo spet ostali brez kateheze v živo. Verouk bo do nadaljnjega potekal na daljavo.
KORONAVIRUSNI UKREPI
Epidemiološki ukrepi so ponovno onemogočili udeležbo pri bogoslužjih. Naša cerkev je sicer odprta med 10. in 18. uro (ob nedeljskem redu maš od 12h do 18h).SV. OBHAJILO lahko prejmete ob 10h (nedelje ob 12h) ali ob 18. uri.
Pred vstopom v cerkev si nadenite zaščitno obrazno masko in si razkužite roke! V cerkvi ohranjajte medsebojno razdaljo vsaj 1,5 metra.
Med tednom ob 9h neposredno prenašamo sv. maše preko naše spletne strani, ob nedeljah pa je prenos sv. maše ob 8.30 na TV Exodus.
Za SV. SPOVED smo na voljo po dogovoru.
Župnijska pisarna je v velikonočni osmini zaprta, za nujne primere pokličite!
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
31. marca 2021Velikonočno tridnevje
V popolno temo poznega večera velike sobote vdreta veselje in luč z obredi velikonočne vigilije in z radostnim petjem aleluje. To bo srečanje v veri z vstalim Kristusom in velikonočno veselje se bo podaljšalo na vseh naslednjih petdeset dni, vse do prihoda Svetega Duha. On, ki je bil križan, je vstal! Vsa vprašanja in negotovosti, omahovanja in strahovi so s tem razodetjem pregnani. Vstali nam daje gotovost, da dobro vedno zmaga nad zlom, da življenje vedno premaga smrt in naš konec ni spustiti se vedno nižje, iz žalosti v žalost, ampak dvigati se vse višje. Vstali je potrditev, da je Jezus imel v vsem prav: ko nam je obljubil življenje onkraj smrti in odpuščanje onkraj grehov. Učenci so dvomili, niso verjeli. Prva, ki je verovala in videla, je bila Marija Magdalena. Bila je apostolka vstajenja, ki je šla povedat, da je Jezusa videla živega, da jo je poklical po imenu. Zatem so ga videli še ostali učenci.
Pri tem bi se želel zaustaviti: straža, vojaki, ki so bili pred grobom, da ne bi prišli učenci in odnesli telesa, so ga videli, videli so ga živega in vstalega. Sovražniki so ga videli, potem pa so se pretvarjali, da ga niso. Zakaj? Ker so bili plačani. Videli so čudež vstajenja, a so bili plačani, da so molčali.Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor