OZNANILA na 28. nedeljo med letom, 11. 10. 2020

VSI SMO POVABLJENI NA NEBEŠKO SVATBO

Tisti čas je Jezus spregovóril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je prirédil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih sramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjézil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali.
Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na potí in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečenega svatovskega oblačila. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzíte ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«
(Mt 22,1-14)

Jezusove prilike na enostaven način pokažejo v čem je bistvo tematike, ki jo obravnava. Judovskim veljakom jasno pove, da so tudi oni povabljeni, da sedejo k njegovi svatbeni mizi, ampak tega žal nočejo storiti.
Namesto njih so povabljeni vsi ostali, kdor le hoče priti. Postavljen je le en pogoj – svatovsko oblačilo. Le-to lahko primerjamo belemu krstnemu oblačilu, ko oblečemo Kristusa in se včlenimo v Cerkev – Kristusovo skrivnostno telo.

NAPOVEDNIK
Popoldne ob 16.30 je srečanje bratov in sester FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA.

Pri večerni sv. maši ob 19. uri bo prepevala pevska skupina KUD MUSICA pod vodstvom Roberta Feguša.

Prihodnjo soboto, 17. 10., bo pri nas od 10. do 18. ure potekala DUHOVNA OBNOVA ZA BIRMANCE iz naše župnije.

Prihodnjo nedeljo, 18. 10., pri sv. maši ob 11.30 prepeva KVARTET SONČNICE iz Nazarij.

Prihodnjo nedeljo, 18. 10., ob 17. uri je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.

bl. CARLO ACUTIS, 12. oktober
Carlo Acutis je mlad italijanski fant, ki je pri 15 letih (*3. 5. 1991 – +12. 10. 2006), dozorel za nebesa. Julija 2018 ga je papež Frančišek razglasil za častitljivega Božjega služabnika in včeraj je bil v Assisiju razglašen za blaženega.
Le kaj je na tem fantu tako izjemnega, da še danes privlači množice mladih in odraslih?
Na prvi pogled bi morda rekli, da je bil izjemno bister: s šolo ni imel težav, brez velikega truda je dobival dobre ocene, sam se je naučil igrati saksofon, predvsem pa je bil zelo nadarjen za računalništvo in informatiko: seveda je znal uporabljati računalniške programe, delati filmčke, kar je bil eden izmed njegovih priljubljenih konjičkov, izdelovati spletne strani ipd., bil je tudi dober programer.
Pravi razlog ni niti to, da je vedno rad priskočil na pomoč sošolcem, brezdomcem … in je bil zelo priljubljen ter prijatelj z mnogimi.
Pravi razlog za njegovo izjemnost je globlji: vsakdanja udeležba pri sveti maši in molitev rožnega venca. Prav ste prebrali: fant, ki ne izhaja ravno iz verne družine, pa od svojega prvega obhajila pri sedmih letih dalje želi biti vsak dan pri sveti maši in nekako od dvanajstega leta dalje vsak dan moli rožni venec. In ta fant ni neki dolgočasnež ali mladostniški zanesenjak, ki bi posedal v cerkvi, se izogibal učenju in delu ter se zanašal na to, da mu bo že Bog pomagal. Ne, ne. Ta fant je živahen deček, prekipevajoč od življenja in energije, vesten v šoli, ustrežljiv med prijatelji. Brezdomce in tujce, ki jih srečuje na poti v šolo, ne le pozdravi, ampak jim tudi prinese hrano, stisne kakšen evro v dlan, … Rad hodi v naravo, se podi s svojimi štirimi psi, v počitniških mesecih uživa na morju, ker ima srečo, da njegovi stari starši živijo v obmorskem mestecu na jugu Italije, udeležuje se duhovnih vaj v Assisiju, kjer imajo počitniško hišico, in tam pobliže »srečuje« svojega priljubljenega svetnika sv. Frančiška Asiškega …

SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 18. 10. 2020:

• ob 8.30: 1. berilo: Marjan Gselman, 2. berilo: Branka Trebše
• ob 10.00: 1. berilo: Darko Lovrec, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič

PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
7. oktobra 2020

Elijeva molitev
V Svetem pismu se Elija pojavi nenadoma, na skrivnosten način prihaja iz neke majhne, popolnoma odročne vasi; in na koncu bo pred očmi učenca Elizeja zapustil prizorišče na ognjenem vozu, ki ga bo odpeljal v nebo. Je torej mož, brez natančnega porekla, predvsem pa brez konca – ugrabljen je v nebo. Zato se je njegovo vrnitev pričakovalo pred prihodom Mesije; kot nekega predhodnika, tako so pričakovali Elijevo vrnitev.
Spisi nam Elija predstavljajo kot moža kristalno čiste vere. V njegovem imenu, ki bi lahko pomenilo »Jahve je Bog«, je zaobjeta skrivnost o njegovem poslanstvu. Tak bo vse življenje: nepodkupljiv mož, nezmožen bednih kompromisov. Njegov simbol je ogenj, podoba očiščujoče sile Boga. On sam bo kot prvi postavljen na preizkušnjo in ostal bo zvest. Je zgled vseh oseb vere, ki poznajo skušnjave in trpljenje, a nikoli ne popustijo pred idealom, za katerega so rojene.
Elija je Božji mož, ki postane zagovornik prvenstva Najvišjega. Pa vendar je tudi on primoran poravnati račune s svojimi šibkostmi.
V molitvi se vedno zgodi tole: trenutki molitve, ko čutimo, da nas dviga, in trenutki molitve v bolečini, suhosti, preizkušnjah. Tako je z molitvijo: pustiti, da nas nosi Bog, in prav tako pustiti, da nas tepejo slabe situacije in skušnjave.
Vir: www.vaticannews.va