JEZUS ODPRE OČI SLEPOROJENEMU
Tisti čas je šel Jezus iz templja in zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali: »Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Jezus je odgovóril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodénejo Božja dela. Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta.«
Ko je to izgovóril, je pljunil na tla in s slino narédil blato. Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa!« (kar v prevodu pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl. Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: »Ali ni to tisti, ki je posedal in beračil?« Eni so govorili: »On je,« medtem ko so drugi govorili: »Ne, podoben mu je.« Sam pa je govóril: »Jaz sem.« Rekli so mu tedaj: »Kako so se ti torej oči odprle?« On pa je dejal: »Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je narédil blato, mi z njim pomazal oči in mi rekel: ›Pojdi v Síloo in se umij‹. Šel sem tja, se umil in spregledal.« Rekli so mu: »Kje je tisti?« Dejal jim je: »Ne vem.« […]
Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovóril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.« To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem in so mu rekli: »Smo morda tudi mi slepi?« Jezus jim je dejal: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ›Vidimo‹, vaš greh ostane.« (Jn 9,1-41)Slepota se dogaja tako pogosto.
Ne samo slepota oči, predvsem slepota srca, slepota čutenja, slepota odnosov.
Jezus pa ozdravlja. Čeprav smo včasih umazani od blata, nas očiščuje in ozdravlja.
Gospod, odpri mi oči srca!
NAPOVEDNIK
Zaradi razglasitve EPIDEMIJE koronavirusa Covid-19, so od petka 13. 3. 2019 vse cerkve zaprte, vse maše pa se obhajajo brez ljudstva.
Vsi dogodki so odpovedani ali prestavljeni za nedoločen čas.
Vsak dan lahko spremljate prenos oz. posnetek sv. maše preko naše spletne strani www.bazilika.info/prenos.
Nagovor upokojenega nadškofa dr. Marjana Turnška.
KATEHEZA
Do preklica odpovedi rednih veroučnih srečanj bo najverjetneje minilo kar nekaj časa.
Do takrat pa kateheza poteka pri vas doma. Na Slovenskem katehetskem uradu so pripravili nekaj gradiv, ki jih lahko uporabite pri delu z otroki. Vsak teden pa skupaj z otroki predelajte tudi vsebine, ki jih najdete v veroučni knjigi.
SV. MAŠA
Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.
SV. SPOVED
Papež Frančišek je dejal glede spovedi v času epidemije koronavirusa: »Postni čas vedno teži k spreobrnjenju srca, ki se v krščanski navadi udejanji v zakramentu spovedi. To je trenutek za – ne vem, če »poravnati račune«, to mi ni všeč – dopustiti, da nas Bog pobeli, da nas Bog očisti, da nas Bog objame.
Kako se spovedati, če ne morem k duhovniku?
Vem, da greste mnogi izmed vas za veliko noč k spovedi, da bi se ponovno srečali z Bogom. Vendar pa mi bodo danes mnogi rekli: »Oče, kje lahko najdem duhovnika, spovednika, ker se ne sme iti od doma? In jaz se želim pobotati z Gospodom, želim, da me On objame, da me moj Očka objame … kaj naj storim, če ne najdem duhovnikov?« Stori to, kar pravi katekizem. Zelo jasno je: če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, povej mu resnico: »Gospod, zakuhal sem to, to in to … Oprosti mi,« in prosi ga odpuščanja z vsem srcem, z molitvijo kesanja [1] in mu obljubi: »Kasneje se bom spovedal, vendar zdaj mi odpusti.« In takoj se boš vrnil v Božjo milost. Ti sam lahko pristopiš, kakor nas uči Katekizem, k Božjemu odpuščanju, če ni v bližini duhovnika. Pomislite: to je pravi trenutek, to je primeren trenutek. Dobro opravljena molitev kesanja, in tako bo naša duša postala bela kot sneg.«
Spovedovanje po telefonu, preko spleta ali druge digitalne oblike je izrecno prepovedano.
V tem trenutku nismo vsi v neposredni smrtni nevarnosti, zato verniki lahko s sveto spovedjo počakajo na konec epidemije oz. na navodila škofov. Bolniki oz. verniki, ki se znajdejo v smrtni nevarnosti naj se osebno ali preko svojcev po telefonu obrnejo na domačega župnika. Bolnik, ki se mu je bolezen zelo poslabšala ali je v resnem zdravstvenem stanju lahko v takšnih primerih prejme sv. bolniško maziljenje, s katerim so mu odpuščeni vsi grehi.
CERKVENI POGREB
Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil pristojnih državnih oblasti. V takšnem primeru svojci po telefonu oz. e-pošti obvestijo domačega župnika in se udeležijo pogreba v najožjem krogu (čim manj udeležencev). Pri tem upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra. Pogrebna sveta maša bo lahko darovana po preklicu izrednih navodil.
PAPEŽ FRANČIŠEK
Kateheza pri splošni avdienci,
18. marca 2020Ni krščanstva brez usmiljenja
Od kje nastane naše usmiljenje? Jezus nam je rekel: »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« (Lk 6,36). Koliko bolj se sprejme Očetova ljubezen, toliko bolj se ljubi (glej KKC 2842). Usmiljenje ni ena od razsežnosti, ampak je središče krščanskega življenja: ni krščanstva brez usmiljenja. Če nas celotno naše krščanstvo ne vodi v usmiljenje, smo zgrešili pot, kajti usmiljenje je edini pravi cilj vsake duhovne poti. Je eden od najlepših sadov dejavne ljubezni (glej KKC 1829). Papež Frančišek je pri tem spomnil na svoj prvi Angelus, ko je kot papež moral prvič reči »usmiljenje«. Zdelo se mu je kot sporočilo, ki ga bo kot papež moral vedno dajati, sporočilo, ki mora ostati vsak dan: usmiljenje. Kot je dodal, je tisti dan imel »nekoliko nespametno držo«, ko je naredil reklamo knjigi o usmiljenju, ki jo je izdal kardinal Kasper. In takrat je močno začutil, da je usmiljenje tisto sporočilo, ki ga mora dati kot škof Rima: usmiljenje, odpuščanje.
Božje usmiljenje je naša osvoboditev in naša sreča, je sklenil katehezo sveti oče. Mi živimo iz usmiljenja in ne moremo si dovoliti biti brez usmiljenja; je kakor zrak, ki ga dihamo. Smo preveč ubogi, da bi postavljali pogoje, potrebno nam je odpustiti, kajti potrebu-jemo, da nam je odpuščeno.Vir: www.vaticannews.va
Dodaj odgovor