JANEZ KRSTNIK SPRAŠUJE O KRISTUSU
Tisti čas je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih in ga je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, vprašal: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovóril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«
Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trs, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, svojega glasnika pošiljam pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni vstal večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.« (Mt 11,2-11)Cerkveni očetje ponujajo različne razlage tega odlomka. Sv. Hilarij pravi: ‘Kakor je Postava napovedala Kristusa in odpuščanje grehov ter obljubljala nebeško kraljestvo, tako je Janez vsa ta dela izpolnil. Ko je bila torej učlovečena Postava prisiljena iti v zapor, je le-ta poslala misijo, da bi po njej slišala veselo novico.’ Sv. Janez Krizostom nadalje razlaga: ‘Jezus ni rekel nič takega, da bi razodel svojo resnično identiteto, temveč je pustil, da so to lahko razumeli iz njegovih čudežev’. Neznani pisec pa pravi, da je ‘Jezus odgovoril Janezovim učencem: Blagor vam, če se ne boste nad mano pohujšali’. Sv. Janez Krizostom nadaljuje to misel takole: ‘Jezus je s tem opravičil Janezovo obnašanje in tako pokazal, da le-ta ni spremenil dosedanjega pričevanja, ampak je za vedno ostal trden pri svojem prepričanju’. Sv. Hieronim takole razlaga Jezusove besede, ki jih je namenil tistim, ki so šli v puščavo gledat Janeza: ‘Spominjajte se razloga, zakaj ste šli v puščavo: Gotovo ne zato, da bi videli človeka podobnega trsu, ki ga kakršen koli veter maje, torej tako površinskega človeka, ki je negotov nad tem, kar je on sam oznanjal’. Gregor Veliki in Neznani pisec temu pritrjujeta: ‘Prav gotovo Janez ni bil trs, ki ga je kakršen koli vetrič odobravanja ali kritike zamajal’. Neznani pisec k temu dodaja: ‘Janez še ni začel pričevati o Kristusu, ko mu je ta dal več, kot je on rekel. Ko pa je Janez poveličal Kristusa, ga je poveličal na človeški način, Kristus pa mu je podelil božjo slavo’.
Vir: hozana.si
NAPOVEDNIK
Popoldne ob 17.00 je srečanje ZAKONSKE SKUPINE JP2.V sredo, 18. decembra, bomo s FRANČIŠKOVO MLADINO popoldne obiskali starejše in jim zapeli nekaj pesmi.
V petek, 20. decembra, bo popoldne ob 16. uri v križnem hodniku nadškof msgr. Alojzij Cvikl blagoslovil BIRMANSKE JASLICE.
Od 20. do 22. decembra gre otroški pevski zbor MEHURČKI na svoj pevsko-duhovni vikend, ki ga bodo sklenili v nedeljo s prepevanjem v naši baziliki ob 10. uri.
Škofijski odbor za mlade Maribor organizira 21. 12. 2019 ADVENTNO ROMANJE v Gradec in ogled božičnega Gradca.
GAUDETE
Današnja nedelja se imenuje tudi gaudéte. V latinščini to pomeni veselite se. To povabilo k veselju se pojavi v vstopnem spevu pri maši in se glasi: Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Gospod je blizu.
Liturgična barva je danes rožnata. Na adventnem vencu se prižge še tretja sveča, ki je za razliko od prejšnjih vijoličnih rdeče barve.MARIJA ROMARICA
Kip MARIJE ADVENTNE ROMARICE že od začetka adventnega časa obiskuje domove, na seznamu pa je še nekaj prostih terminov.
Zakaj je ne bi sprejeli tudi vi? Oglasite se v zakristiji!BOŽIČNA OSEMDNEVNICA
V pripravi na božične praznike pomembno vlogo igra tudi BOŽIČNA OSEMDNEVNICA, ki jo bomo pri nas začeli v ponedeljek, 16. 12.
Pri jutranji in večerni sv. maši bomo na začetku prepevali spev Kralja, ki prihaja, po berilu bomo zapeli Izajijev spev, pred darovanjem pa pesem Glasovi angelski z višin. Po obhajilu sledi še Marijin hvalospev Moja duša z »O« odpevom.SPOVEDOVANJE
Pred božičnimi prazniki bo v naši baziliki organizirano spovedovanje od petka, 20. 12., do ponedeljka, 23. 12. 2019. Duhovniki bomo na voljo v spovednici od 7h do 12h in od 14h do 19.30.
V torek, 24. 12., bo spovedovanje samo dopoldne do 12. ure!OBISK BOLNIKOV NA DOMU
V teh predprazničnih dneh mnogi ne morete v našo cerkev zaradi bolezni ali starostne oslabelosti. Obrnite se na nas in bomo prišli k vam, ter vam omogočili pripravo na praznike (spoved, bolniško maziljenje, obhajilo).
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 22. 12. 2019:
- ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Josip Markanovič
- ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
- ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Suzana Markovič
SVETNIK TEDNA
PETER KANIZIJ (1521-1597)
21. december
Rodil se je 8. maja 1521 v mestu Nimvegen na Nizozemskem. Leta 1543 ga je Peter Faber sprejel v novoustanovljeno Družbo Jezusovo. Študiral je na raznih evropskih univerzah, dokler ga ni Ignacij Lojolski leta 1547 poklical v Rim, kjer je pod njegovim vodstvom opravil duhovne vaje, po njih pa mu je Ignacij za področje njegovega apostolskega delovanja določil Nemčijo. V tisti uri se je Peter Kanizij zavedel, da je to njegova življenjska naloga. Opravil jo je tako odlično, da ga je papež Leon XIII. imenoval “drugega apostola Nemčije za svetim Bonifacijem”.
Slovel je predvsem kot izreden pridigar, ki je privlačil velikanske množice. Dejansko je pridigal za vse stanove. Pridigal je v domala vseh večjih mestih tedanje zahodne in srednje Evrope. Leta in leta je imel tedensko več pridig, ki so včasih trajale več ur. Ohranilo se je več kot 12.000 velikih pol njegovih zapisanih pridig. Govoril je živo, nazorno, prepričevalno, da so ga radi poslušali preprosti ljudje in izobraženci. Ogromno je pridigal, vzel pa si je tudi čas za poučevanje krščanskega nauka, veliko je tudi spovedoval.
Zadnja leta so mu opešale moči. Težave bolezni je prenašal s svetniško vdanostjo. Umrl je 21. decembra 1597. Papež Pij IX. ga je leta 1864 prištel med blažene, papež Pij XI. pa leta 1925 med svetnike, obenem pa ga je tudi razglasil za cerkvenega učitelja.
Vir: revija.ognjisce.si
Dodaj odgovor