OZNANILA na 4. postno nedeljo, 31. 3. 2019

IZGUBLJENI SIN SE VRNE K OČETU

Tisti čas so se Jezusu približevali vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi. « Tedaj jim je povedal tole priliko: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje.
Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹
In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ Oče pa je naróčil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakôljite ter jejmo in se veselímo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je ožível; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti. (Lk 15,1–3.11–32)

NAPOVEDNIK

V petek, 5. aprila, bo ob 20.00 seja ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA. Lepo vabljeni.

V nedeljo, 7. aprila, bo ob 15.00 v naši baziliki KRIŽEV POT ZA DEKANIJO MARIBOR. Nato bo srečanje članov ŽPS ter predstavitev programa misijona za dekanijo Maribor, ki bo potekal od septembra do praznika Kristusa Kralja. Lepo vabljeni, da se v čim večjem številu pridružite molitvi križevega pota.

Križev pot s štirinajstimi postajami, v takšni obliki, kot ga molimo danes, so prvič molili v Španiji v 17. stoletju. Še posebej je bil prisoten na krajih, kjer so živeli in delali Frančiškovi bratje. Nato se je razširil po Sardiniji in vsej Italiji ter po takrat znanem svetu.
Štirinajst postaj ponazarja dogodke trpljenja in smrti Jezusa Kristusa. Vernim pomaga, da vstopijo v Kristusovo trpljenje in v duhu skupaj z Jezusom romajo proti Kalvariji. Danes je najbolj množičen križev pot v Rimu na veliki petek, ko verniki skupaj s papežem molijo in premišljujejo o Kristusovem trpljenju v rimskem Koloseju.

KRIŽEV POT
V postnem času vas ob sredah in petkih po sveti maši ob 9. uri in pred večerno sveto mašo ob 18.30 ter vsako postno nedeljo ob 18.30 vabimo k pobožnosti križevega pota.

MOLITVENI NAMENI KRIŽEVEGA POTA
Sreda, 3. 4.: Za brezposelne.
Petek, 5. 4.: Za pozabljene in zavržene.
Nedelja, 7. 4.: Za krivično obsojene.

SEZNAM BRALCEV

Nedelja, 7. 4. 2019:

• ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
• ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
• ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
• ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Suzana Markovič

DUHOVNA ISKRICA
Včasih si ne upamo srečati ljubega človeka. Sami sebe ne prenesemo več. Imamo občutek krivde. In ta nam preprečuje, da bi drugemu pogledali v oči.
V takšnem položaju je bil izgubljeni sin, o katerem pripoveduje Jezus. Svoje življenje je zapravil. Sedaj je pristal na točki nič. V njegovem obupu mu ne preostane nič drugega, kot da se vrne k očetu. In oče? Iz usmiljenja mu teče naproti in ga nežno objame. Sinu odvzame ves strah in očitke. Srečanje se sprevrže v praznovanje. Namesto da bi mu kaj očital, z njim praznuje, saj lahko svojega sina, ki se je izgubil, ponovno objame.
Anselm Grün

POSTNI ČAS
Zakaj je Jezus izbral datum judovskega praznika pashe za svojo smrt in vstajenje?
Jezus je izbral pashalni praznik svojega ljudstva Izraela kot podobo zato, kar se bo v smrti in vstajenju zgodilo z njim. Kakor je bilo izraelsko ljudstvo rešeno iz egiptovskega suženjstva greha in od oblasti smrti. (KKC 571–573)
Pasha je bila praznik osvoboditve Izraela iz suženjstva v Egiptu. Jezus je šel v Jeruzalem, da bi nas osvobodil na še globlji način. S svojimi učenci je obhajal pashalni obed; vendar pa je, namesto da bi zaklali velikonočno jagnje, sam sebe naredil za žrtveno jagnje. »Kristus, naše pashalno jagnje, je bil namreč žrtvovan« (1 Kor 5,7), da bi enkrat za vselej dosegel dokončno spravo med Bogom in človekom.