JEZUS NI PREROK SAMO ZA JUDE
Tisti čas je Jezus začel govoriti v shodnici: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Naamána, ki je bil Sirec.« Ko so to slišali, je vse v shodnici zgrabila jeza. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje. (Lk 4,21-30)
Jezus vedno hodi sredi med nami, četudi se tega ne zavedamo, ne obupa, ampak potrpežljivo čaka. Čaka na čas, ko ga bomo spet potrebovali, ga spet našli in se vrnili k njemu, on pa nas bo sprejel z vso ljubeznijo, kakor lahko le oče sprejme svoje otroke.
Ljudje so danes še kako lačni duhovnosti; tavajo v temi, iščejo luč, potrebujejo nekoga, v katerega lahko verujejo, ki se mu lahko zaupajo; nekoga, ki jih bo poslušal in ne spraševal, ki jim bo dajal ljubezen, varnost in zavetje. In nenazadnje, »ki bo šel sredi med njimi in hodil dalje« ne glede na to, če ga bodo kdaj hoteli pahniti iz svojega življenja.
Po: M. Rupreht
NAPOVEDNIK
CENTRALNO OGREVANJE
V ponedeljek, 4. februarja, bomo v baziliki začeli napeljevati centralno ogrevanje. Zaradi del bo bazilika v ponedeljek in torek zaprta.
V času del bodo med tednom svete maše v dvorani. Ob nedeljah bodo svete maše v baziliki. Prosimo za razumevanje.V ponedeljek, 4. februarja, bomo ob 11. uri začeli pospravljati jaslice. Lepo prosimo za pomoč.
V petek, 8. februarja, in v soboto, 9. februarja, bo pri nas PRIPRAVA NA ZAKON. V petek je začetek ob 18.00, v soboto ob 8.30. Zaročenci lepo vabljeni.
V petek, 8. februarja, bo ob 20.00 SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.
V nedeljo, 10. februarja, bo ob 16.30 srečanje članov FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA. Bratje in sestre FSR lepo vabljeni.
SLOVENSKI KULTURNI DAN
8. februarja 1849 je umrl France Prešeren, največji slovenski pesnik. Njegov smrtni dan je od leta 1991 osrednji slovenski kulturni in državni praznik. Kdo je bil France Prešeren?
France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije.
Prešeren se je rodil v kmečki družini. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot odvetnik. Tu je nastala večina njegovih pesmi, pri pisanju katerih ga je za časa svojega kratkega življenja pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je tako postal prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi.Za romanje v MEDJUGORJE so vsa mesta že zasedena.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 10. 2. 2019:
- ob 8.30: 1. berilo: Zlatko Fleisinger, 2. berilo: Marica Fleisinger
- ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Aleš Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Jana Sabo Bubanja, 2. berilo: Franc Smole
- ob 19.00: 1. berilo: člani FSR, 2. berilo: člani FSR
DUHOVNA ISKRICA
Lepa duša, vedra duša, ki izžareva veselje in srečo – to bi morala biti duša vsakega kristjana. To bi morala biti vsak dan moja duša! In če ni? … Nekdo me čaka. Zato je prišel, da me osreči. Srečanje s Kristusom mi bo prineslo lepoto in vedrino in veselje in srečo.
(Franc Sodja)
SVETNIK TEDNA
Sv. Hieronim (347–420) je eden izmed štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov. Leta 377 je v Antiohiji sprejel duhovniško posvečenje. Odpotoval je v Carigrad in tam prisostvoval vesoljnemu cerkvenemu zboru. Leta 382 je odšel v Rim, kjer je navezal tesen stik s papežem Damazom I. Ta ga je prosil, naj pregleda latinske prevode Nove zaveze in Psalmov. Ugotovil je, da potrebujejo temeljite izboljšave. Po papeževi smrti je leta 385 odšel iz Rima in se podal na študijsko pot po Palestini in Egiptu. Leta 386 se je za stalno naselil v Betlehemu in tam ustanovil moški samostan.
Pridružili sta se mu bogata rimska vdova Pavla in njena hči Evstahija, ki sta ustanovili ženski samostan, zraven pa so postavili še gostišče za romarje. Za vzdrževanje samostanov je prodal imetje staršev v Stridonu, ki so ga pred tem opustošili Goti. V Betlehemu je pisal, prevajal, si dopisoval s prijatelji, papežem Anastazijem in z drugimi. Umrl je 30. septembra 420. Za svetnika ga je razglasil papež Gregor Veliki leta 590. Njegove posmrtne ostanke so v 13. stoletju prenesli v Rim, v cerkev sv. Marije Velike, kjer so še danes. Takrat se je tudi njegovo češčenje začelo širiti, še posebej v krajih, kjer naj bi bil njegov rojstni kraj Stridon.
Dodaj odgovor