Pismo provincialnega ministra frančiškanov ob prazniku sv. Frančiška
Dragi bratje in sestre,
Gospod naj obrne svoje obličje k vam in vam da svoj mir!
Poseben pozdrav sobratom ki se razdajajo našim rojakom v Združenih državah Amerike in v Avstraliji – naj vas Gospod blagoslavlja in varuje!
Lansko leto oktobra nas je obiskal generalni minister frančiškanskega reda brat Michael Perry. Spodbudil nas je, naj kot frančiškani stopimo na plano, svetu pokažemo kdo smo in spregovorimo o veselju poklica, ki ga živimo. Ena izmed priložnosti, da stopimo na plano in vam spregovorimo o veselju svojega poklica, je vsakoletno pismo provincialnega ministra. Želim vam spregovoriti tudi o Plenarnem svetu reda, ki smo ga obhajali letos junija in o mladih, ki jim je namenjena letošnja škofovska sinoda v Rimu.
Poleg bratstva, majhnosti, očaranosti nad Kristusom, pesmi odrešenja v srcu in evangeljskega žara je temeljna vrednota frančiškanske karizme veselje. Sveti Frančišek je vedel: ker veruje v Boga ni nič zamujeno, še več, najboljše ga šele čaka – večno življenje pri Bogu. Zato veselje. Zelo pomembno je, da svoje razmerje z Bogom doživljamo v veselju. Veselje pokaže, da nas Bog ne utesnjuje, da nam ne greni življenja, ampak nam daje trdnost in pogum. Sv. Frančišek je želel biti svoboden, zato se je zaobljubil uboštvu. Srce, ki je svobodno je veselo. Frančiškovo veselje prepriča, ker živi iz vere, upanja in ljubezni. Kot pri sv. Frančišku, naj tudi pri nas veselje postane naša vidna lastnost.
Na Plenarnem svetu reda, ki je potekal v Nairobiju v Keniji, so provincialni ministri in delegati konferenc reda spregovorili o našem poslanstvu, o svetu, ki se hitro spreminja, o skrbi za stvarstvo, o beguncih in migrantih, o naraščajočem nasilju in o mladih. Eden izmed sklepov plenarnega sveta se glasi: »Frančiškani želimo temu svetu dati pričevanje majhnosti in preprostosti. Spet se moramo naučiti preprosto živeti, da bomo našli počitek svoji duši. Ljudem našega časa želimo biti bratje. Vesoljno bratstvo je rešitev, ki ga potrebuje današnji svet, da bo lahko živel varno z močno človeško in božjo noto. Sv. Frančišek je verjel v ljubezen. Brez te vere ne more preživeti nobena skupnost, ki se želi družiti v imenu Boga.«
Na Plenarnem svetu smo posebno pozornost namenili mladim. Današnjega mladega človeka je težko opredeliti. Vsekakor je to človek sodobnih medijev. Manjši bratje se zavedamo, da je potreben do mladih materinski pristop. Želimo biti z njimi, se naučiti njihove govorice in jih ne obsojati. Mladi želijo biti upoštevani, spoštovani in so prepričani, da imajo kaj ponuditi.
Mladim bo posvečena tudi škofovska sinoda, ki bo letos oktobra potekala v Vatikanu pod geslom: »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti!« Papež Frančišk v knjigi Bog je mlad pravi: »Ko pomislim na svojo mladost se spomnim, da sem bil takrat poln sanj!« Tudi sv. Frančišek je bil sanjač. Sanjal je o velikem potovanju ljubezni skupaj z Bogom. Zaradi sanj o Božji ljubezni je imel sv. Frančišek v svoji krvi zapisano mladost, po njegovih žilah se je pretakala in ga vedno znova napajala z upanjem. Frančiškovo srce napojeno z mladostjo je zmoglo deliti svoj čas in svoj kruh, prisluhniti tihim klicem po bližini, zalivati brate in sestre z blagodejno bližino. Zaradi silovite ljubezni do Boga je bil sveti Frančišek mlad in močan v srcu.
Gospod Jezus Kristus, naj kot sv. Frančiška tudi nas močna vera prepoji z mladostjo duha. Naj bomo čuteči in usmiljeni, potrpežljivi, blagi in usmiljeni, iskreni in resnicoljubni. Če ne postanemo mladi v srcu, se v nas nič ne zgane tako silovito, da bi mogli pričevati in v drugih prebuditi željo, da odrinejo na globoko.
Med drugim leto mladih nas manjše brate vabi naj se ozremo na začetek, na mladost svojega poklica, na tisti trenutek, ko nas je Bog pogledal in smo njegov pogled prepoznali kot vabilo, naj mu sledimo po poti uboštva, čistosti in pokorščine. Jezusov pogled je za nas še danes odločilen. Živimo iz njega. V njem smo se rodili, spomin nanj ohranja našo zvestobo in prinaša življenjsko moč. Prosimo vas za molitev, da bodo tisti mladi našega časa, ki jih Kristus gleda z enakim pogledom kot nas, prepoznali, da jih je Bog opazil, da je to pogled, ki nagovarja srce in vabi v posvečeno življenje. Gospod, podari nam novih duhovnih poklicev, da bodo Frančiškove sanje v raju pod Triglavom dobile mlad in svež obraz!
Pred štirimi leti na praznik svetega Frančiška je bil naš sobrat Stane Zore imenovan za ljubljanskega nadškofa. Prosim vas, da molite zanj in vse frančiškane v Sloveniji, da bomo z ustvarjalno zvestobo hodili za Kristusom in z njo prinašali mir in dobro!
Dragi bratje in sestre, hvala za vašo bližino in naklonjenost. Naj Bog blagoslovi vas, vse redovne brate, sestre klarise in vse skupnosti, ki žive iz asiške karizme, da bomo skupaj s sv. Frančiškom znali hoditi po poti, ki vodi do ubogih, lačnih, utrujenih, bolnih in onemoglih. Naj Bog posveti naše redovno poslanstvo, da bomo služili življenju z mladostjo in svežino naše karizme.
Vsemogočni Bog, Tebi hvala, slava, čast in zahvala za ves blagoslov.
Amen.
p. Marjan Čuden
provincialni minister
Dodaj odgovor