Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. (Lk 24,38-43)
V evangeliju po Luku srečamo vstalega Jezusa, kako se prikaže zbranim učencem (prim. Lk 24,36), ki so nezaupljivi in prestrašeni mislili, da je prikazen. Romano Guardini je zapisal: »Gospod se je spremenil. Ne živi več tako, kot je živel prej. Njegovega bivanja … ne moremo razumeti. Pa vendar je telesno …, saj vsebuje vse njegovo dosedanje življenje in usodo, preko katere je moral iti, torej trpljenje in smrt. Vse je resničnost. Čeprav spremenjena, pa vendar je dotakljiva resničnost«. Ker vstajenje ni izbrisalo znamenj križanja, je Jezus svojim apostolom pokazal roke in noge. In da bi jih prepričal, jih je prosil, naj mu dajo kaj jesti. Tako so mu učenci »ponudili kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel« (Lk 24,42-43). Sveti Gregor Veliki razlaga, da »na ognju pečena riba pomeni trpljenje Jezusa, Srednika med Bogom in ljudmi. On se je namreč blagovolil potopiti v vode človeškega rodu. Sprejel je, da mu bo naša smrt zadrgnila zanko ter bo postavljen na ogenj, da bo prenašal bolečine v času trpljenja«.
Po zaslugi teh zelo nazornih znamenj so učenci prerasli začetne dvome in se odprli daru vere. Ta vera jim je omogočila razumeti, kar je bilo napisanega o Kristusu. Beremo namreč, da jim je Jezus »odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: ‘Tako je pisano: Kristus bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo spreobrnjenje v odpuščanje grehov vsem narodom … Vi ste priče (Lk 24,45-48).« Zveličar nam zagotavlja svojo resnično navzočnost med nami po Besedi in evharistiji. Kakor sta namreč emavška učenca prepoznala Jezusa po lomljenju kruha, tako tudi mi srečamo Jezusa med obhajanjem evharistije.
Benedikt XVI.
NAPOVEDNIK
Med 15. in 22. aprilom 2018 bomo v Cerkvi na Slovenskem obhajali teden molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost. Geslo tedna molitve se glasi: “Daj mi poslušno srce”.
PRIDRUŽITE SE MOLITVENI ZVEZI ZA NOVE DUHOVNE POKLICE (MZDP).
Vsak član MZDP zmoli vsak dan eno molitev za duhovne poklice: očenaš, zdravamarijo ali slavaočetu z vzklikom: “Kraljica apostolov, prosi za nas!”
Veseli bomo, če se nam boste pridružili.V četrtek, 19. aprila, bo ob 18.00 MOLITVENA URA ZA NOVE DUHOVNE POKLICE in stanovitnost poklicanih. Lepo vabljeni.
V soboto, 21. aprila, bo ob 20.00 SREČANJE II. ZAKONSKE SKUPINE.
V nedeljo, 22. aprila, bodo pri sveti maši ob 10.00 prepevali MEHURČKI pod vodstvom Fani Pečar.
ŽUPNIJSKO ROMANJE
5. maja 2018 pripravljamo romanje na grob blaženega Alojzija Grozdeta na Zaplaz. Blaženi Alojzij Grozde je bil 13. junija 2010 razglašen za mučenca. Njegov god obhajamo 27. maja. Pot bomo nadaljevali v Novo mesto, kjer si bomo ogledali frančiškansko cerkev, samostan in knjižnico ter stolno cerkev na Kapitlju. Nato bomo obiskali kartuzijo Pleterje. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni do 29. aprila 2018. Prispevek za vožnjo je 17 €.Nadškofijska KARITAS Maribor išče nove prostovoljce v okviru izvajanja projekta Donirana hrana. Prostovoljno delo poteka vsak večer med 20. in 22. uro, ko s Karitasovimi avtomobili po trgovskih centrih v Mariboru prostovoljci Karitas prevzamejo hrano ter jo pripeljejo v hišo Karitas, kjer je naslednji dan predana družinam ter posameznikom v socialni stiski.
Vse, ki v sebi negujejo čut in odprto srce za sočloveka v stiski ter bi želeli konkretno pomagati, vabimo na prvo uvodno srečanje za nove prostovoljce Karitas v projektu Donirana hrana, ki bo v sredo, 11. 4. 2018, ob 17.00 uri na Nadškofijski Karitas Maribor, Strossmayerjeva 15, Maribor.
Podrobnejše informacije: info@karitasmb.si, 051 370 699 – Darko Bračun, generalni tajnik.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 22. 4. 2018:
- ob 8.30: 1. berilo: Davor Vohar, 2. berilo: Janko Trebše
- ob 10.00: 1. berilo: Štefka Humar, 2. berilo: Karmen Podlesnik Marčič
- ob 11.30: 1. berilo: Franc Smole, 2. berilo: Jana Sabo Bubanja
- ob 19.00: 1. berilo: Claudio Korošec, 2. berilo: Lucija Šeme
DUHOVNA ISKRICA
Kdor Kristusov nauk doume, ima enak občutek kot ptica, ki vse dotlej ni vedela, da ima peruti, pa se nenadoma zave, da more leteti in biti svobodna in se ji ni treba ničesar več bati. (Lev Nikolajevič Tolstoj)
SVETNIK TEDNA: LEON IX.
19. aprila goduje papež Leon IX., ki je bil doma iz francoske pokrajine Alzacije, kjer se je rodil leta 1002 v grofovski družini. Pri krstu je dobil ime Bruno. Bil je izredno vedoželjen otrok, zato so ga starši izročili v šolanje in vzgojo škofu Bertoldu v mesto Tul, ko mu je bilo komaj pet let. Zrastel je v učenega, ljubeznivega in pogumnega mladega moža, ki je bil sicer pobožen, zanimal pa se je tudi za državniške zadeve. Po premišljeni osebni izbiri se je odločil za cerkveno službo. Z mladostnim ognjem je odobraval obnovo vere, redovništva in klera, kakor si jo je zamislil in jo je po knežjih dvorih širil sveti Odilo, opat v Clunyju. Ko je leta 1024 umrl cesar Henrik II., je novi vladar postal Brunov sorodnik Konrad II. Ta ga je povabil na cesarski dvor, da mu je kot kaplan opravljal tudi državniške posle. Leta 1024 so kanoniki iz Tula cesarja prosili, da Brunu dovoli prevzeti izpraznjeno škofijo. Cesar je to odobril in Bruno je ostal škof v Tulu 22 let. Ko je bil leta 1048 izpraznjen papeški sedež, je izbira zadela Bruna. Ta je želel službo prevzeti zgolj pod pogojem, da ga bodo v Rimu izvolili po cerkvenih predpisih. To se je zgodilo in Bruno, ki si je kot papež nadel ime Leon IX., je bil 12. februarja 1049 ustoličen. Po petih letih papeževanja je umrl 19. aprila 1054.
Dodaj odgovor