Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.« In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.« Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.
(Mr 7,8.14-15.21-22)ROJSTVO DEVICE MARIJE – MALI ŠMAREN
Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu. V Rimu, kamor so ga prinesli vzhodni menihi, so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.
Od 13. stoletja naprej je dobil še večji pomen, saj je postal slovesni praznik, pred katerim je potekala posebna osemdnevna priprava (osemdnevnica), na sam predvečer praznika pa je bila uvedena vigilija (molitveno bdenje). Osemdnevnico je papež Pij X. (1903–1914) skrajšal, Pij XII. (1939–1958) pa leta 1955 odpravil. Praznik Marijinega rojstva danes tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo obhajata 8. septembra, natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga Cerkev obhaja 8. decembra.
Po: radio.ognjisce.si
NAPOVEDNIK
V soboto, 8. septembra, je PRAZNIK ROJSTVA DEVICE MARIJE. V naši baziliki bodo svete maše po nedeljskem redu.
NADŠKOFIJSKI MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE
Na praznik Marijinega rojstva, v soboto, 8. septembra 2018, bo na Ptujski Gori nadškofijski molitveni dan za nove duhovne poklice ter svetost in stanovitnost poklicanih.
Začetek molitvenega dneva bo ob 8.30 sočasno na treh krajih:
• v baziliki Marije zavetnice s plaščem bo molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim;
• v Frančiškovi dvorani bo program za otroke in mlade, zlasti za ministrante;
• po romarski poti bo križev pot;
• ob 9.30 bodo v cerkvi pete litanije Matere Božje z odpevi;
• višek molitvenega dneva bo sveta maša ob 10.00. Somaševanje bo vodil nadškof in metropolit Alojzij Cvikl DJ.
Na Ptujsko Goro bo organiziran avtobusni prevoz. Odhod avtobusa bo v soboto, 8. 9. 2018, ob 7.00 z avtobusne postaje pri Ljudskem vrtu. Cena prevoza je 5 €.37. STIČNA MLADIH
Vseslovensko srečanje mladih katoličanov, ki bo letos potekalo pod geslom: »Ne boj se!« (Lk 1,30), bo v soboto, 15. septembra, od 9. do 18. ure ob cistercijanskem samostanu v Stični.
Iz Maribora bo organiziran avtobusni prevoz. Prispevek za prevoz je 10 €, za srečanje v Stični pa 5 €. Prijave zbira p. Janez do ponedeljka, 10. 9. 2018 (janez.papa@rkc.si).Približuje se NOVO VEROUČNO LETO. V naši župniji bomo z rednimi veroučnimi srečanji začeli v ponedeljek, 17. septembra. URNIK VEROUKA je na oglasni deski in spletni strani župnije.
Vse starše otrok, ki bodo pri nas obiskovali verouk, prosimo, da svojega otroka vpišete k župnijski katehezi pred začetkom verouka ali najkasneje pri prvi uri verouka. Za vsakega otroka (od prvega do devetega razreda) izpolnite vpisnico k župnijski katehezi. Za vpis otroka v prvi razred potrebujete tudi otrokove krstne podatke. Če je bil otrok krščen v naši župniji, imamo potrebne podatke o krstu otroka v naši krstni knjigi. Če je bil otrok krščen v drugi župniji, prinesite s seboj krstni list, ki ga dobite v župniji, v kateri je bil otrok krščen, ali družinsko knjižico, ki ste jo dobili pri cerkveni poroki in je bil ob krstu vanjo vpisan krst vašega otroka.Na PRVI ČETRTEK, 6. septembra, bo ob 18. uri molitvena ura za nove duhovne poklice.
V petek, 7. septembra, bo ob 20. uri SEJA ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.
SEZNAM BRALCEV
Nedelja, 9. 9. 2018:
- ob 8.30: 1. berilo: Tomaž Folnovič, 2. berilo: Kornelija Ferčak Folnovič
- ob 10.00: 1. berilo: s. Bogomira Imperl, 2. berilo: Štefka Humar
- ob 11.30: 1. berilo: Anastazija Brkljačič, 2. berilo: Franc Smole
- ob 19.00: 1. berilo: Jan Trebše, 2. berilo: Lucija Šeme
SVETNIK TEDNA
3. september
GREGOR I. VELIKI
Za Leonom I. je Gregor I. drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Zaslužil si ga je, ker je modro vodil krmilo Kristusove Cerkve v času, ko je stari vek prehajal v srednjega. Razumno je povzel pridobitve dotedanjih krščanskih stoletij in jih kot skrbno urejeno dediščino izročil prihodnjim. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje (gregorijanski koral) in vse to je imelo stoletno veljavo. Bil je res ‘Božji konzul’, kakor je zapisano na njegovem grobu: namreč od Boga poslani pomočnik vsemu človeštvu in svetovalec ljudem kot glasnik Božje volje.
Rodil se je v Rimu okoli leta 540 v patricijski (plemiški) družini. S šolanjem v visokih krogih si je pridobil temeljito izobrazbo. S podedovanim premoženjem je zgradil šest benediktinskih samostanov na Siciliji in enega v Rimu, v svoji rojstni hiši, kjer se je naselil tudi sam. Po smrti papeža Pelagija leta 590 je bil soglasno izvoljen za njegovega naslednika. Umrl je leta 604.
Dodaj odgovor